Med ključnimi protikorupcijskimi mehanizmi lani decembra sprejeti zakon o preprečevanju korupcije predvideva ustanovitev krovnega neodvisnega državnega organa, ki bo opravljal nadzor nad celotnim premoženjskim stanjem funkcionarjev. Zakon pa se nanaša tudi na člane nadzornih organov v podjetjih, kjer se obračajo velike vsote proračunskega denarja. Nova komisija za preprečevanje korupcije, ki naj bi imela neposreden vpogled v morebitne "odklone" najvišjih oblastnih struktur, bo imenoval, razreševal in nadziral državni zbor, vanjo pa bo prešel sedanji urad vlade za preprečevanje korupcije. Sicer pa zakon vnaša še eno novost. Tako bodo vsi državni organi in organi lokalnih skupnosti morali pripraviti načrte integritete z ocenami korupcijske izpostavljenosti.
Zakon se nanaša na vse funkcionarje v državnih organih in lokalnih skupnostih, nanaša pa se tudi na sodnike, tožilce, funkcionarje v Banki Slovenije, računskem in ustavnem sodišču. Določbe zakona pa se bodo uporabljale tudi za direktorje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, agencije za zavarovalni nadzor, agencije za trg vrednostnih papirjev ter za njihove namestnike, in za člane individualnih ali kolektivnih organov v javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih, javnih agencijah in gospodarskih družbah v večinski lasti države, imenovanih s strani državnih organov ali lokalnih skupnosti.
Funkcionarji so podvrženi omejitvam glede opravljanja pridobitne dejavnosti, poslovanja in sprejemanja daril. Funkcionar tako denimo ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije, z izjemo protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti, ki ne presegajo vrednosti 15.000 tolarjev oz. katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 30.000 tolarjev, če so prejeta od iste osebe. Ta prepoved velja tudi za družinske člane funkcionarja. Podrobno pa so opredeljene tudi omejitve poslovanja, ki veljajo za funkcionarje in njegove družinske člane. Sicer pa poklicni funkcionar ne sme samostojno ali v delovnem razmerju opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, razen pedagoškega, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega, kulturnega in publicističnega dela.
Sicer pa bodo vsi funkcionarji novoustanovljeni komisiji dolžni predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju - celotnem premoženju in dohodkih. V zakonu so opredeljene tudi "postopne" sankcije, če funkcionar zahtevanih podatkov ne bi predložil. Tako bo komisija najprej opozorila funkcionarja in mu določila rok za izpolnitev obveznosti. Če kljub opozorilu funkcionar v določenem roku ne bo predložil zahtevanih podatkov, mu bodo njegove prihodke znižali za desetino. Če tudi v treh mesecih po izteku določenega roka funkcionar ne bo predložil zahtevanih podatkov, bo komisija o tem obvestila organ, pristojen za začetek postopka za prenehanje funkcije funkcionarju.
