Novela zakona o državnem tožilstvu uvaja množico sprememb na področju notranje organizacije, nadzora in obveščanja, hkrati pa možnost premeščanja državnih tožilcev glede na potrebe strokovnega dela.
V organizaciji tožilstev se na novo uvaja vrhovno državno tožilstvo, ki podobno kot skupina za posebne zadeve deluje za celotno območje Slovenije.
Druga bistvena sprememba je možnost generalnega državnega tožilca, da lahko za postopanje v posamezni zadevi določi drugo krajevno pristojno državno tožilstvo, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi, zlasti varovanje nepristranskosti, samostojnega delovanja ali ugleda državnega tožilstva.
Novela zakona o žrtvah vojnega nasilja
Državni zbor je novembra sprejel novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki predstavlja uskladitev z zakonom o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Novela, ki začne veljati danes, med drugim razširja seznam upravičencev za pridobitev statusa in pravic žrtve vojnega nasilja z vojnimi ujetniki in otroki, katerih eden od staršev je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Pojem interniranca pa se bo razširil tudi na osebe, ki so bile kot pripadniki bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. do 17. aprila 1941, torej do kapitulacije kraljevine Jugoslavije, odpeljane v ujetništvo.
Prenovljen carinski zakon
Junija lani je državni zbor v okviru paketa evropske zakonodaje sprejel tudi novelo carinskega zakona. Z uveljavitvijo novele bomo med drugim dosegli popolna uskladitev področja oprostitev plačila uvoznih dajatev z evropskimi predpisi, vendar pa bistvenih novosti za slovenske uvoznike ne bo prinesla. Carine za industrijske izdelke iz EU, s katero Slovenija opravi več kot 70 odstotkov blagovne menjave, so namreč že od leta 2001 ukinjene, prav tako tudi za večino kmetijskih izdelkov, medtem ko bo prostotrgovinski sporazum s Hrvaško kmalu prenehal veljati.
Nov zakon o investicijskih skladih
Novi zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU) je državni zbor sprejel konec lanskega novembra. Zakon med drugim določa pogoje za ustanovitev investicijskih skladov in družb za upravljanje ter ureja način in nadzor njihovega poslovanja, pa tudi nadzor in pogoje upravljanja pokojninskih vzajemnih skladov. Med poglavitnimi novostmi, ki jih prinaša novi ZISDU, so uvedba instituta skrbnika za vzajemne sklade in družbe za upravljanje, predvideno je izvensodno reševanje sporov, določene spremembe za družbe za upravljanje.
Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti
Zakon določa postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, način izvajanja, financiranje in druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Določa tudi način in postopek prehoda dosedanjega rejništva na izvajanje rejništva po tem zakonu.
Kdo je lahko rejnik?
Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora biti polnoletna, imeti stalno prebivališče v Sloveniji in zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo. Rejnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica, in ne oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če pristojni center za socialno delo glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.
