'Odjemalec bo za uporabo omrežja plačal toliko, kolikor ga dejansko uporablja'

Časovnih blokov je pet, pri čemer so v posameznem dnevu trije, določeni pa so ločeno za štirimesečno višjo sezono (od oktobra do februarja) in osemmesečno nižjo sezono. V višji sezoni bodo zneski sicer nekoliko višji, v nižji pa nižji, zato bodo na koncu na letni ravni po napovedi Agencije zneski vendarle nižji. Najdražjega bloka ne bo v nižji sezoni, najcenejšega pa ne v višji sezoni.

Omrežnina bo najdražja v času visoke obremenitve omrežja, na delovni dan med 7. in 14. ter 16. in 20. uro, in sicer so tarifne postavke za moč v tem bloku od štiri- do petkrat višje kot v drugem bloku, med 6. in 7. uro, 14. in 16. uro ter 20. in 22. uro. Še večja je razlika do tarif za obdobje med 22. in 6. uro, ko so tarife najnižje.

Za spremembe so se odločili, ker bo v prihodnjih letih poraba električne energije večja, predvsem na račun elektrifikacije in opuščanja fosilnih goriv, je pojasnila direktorica Agencije RS za energijo Duška Godina in dodala, da spremembe temeljijo na tem, da v večjem merilu naslavljajo omrežnino na moč. Omrežnina je bo besedah Godinove sedaj oblikovana na podlagi stanja in obremenitev omrežja ter dejanske porabe. 

Namen sprememb je, da bi odjemalce spodbudili k takšni rabi omrežja, da bi del porabe razporedili v obdobja dneva, ko je omrežje sedaj manj obremenjeno. "Z zamikanjem rabe električne energije, v čas, ko je omrežje manj obremenjeno, znižujemo stroške omrežja in celotnega sistema," je namen sprememb pojasnila Godina. S tem bi lahko bil obseg naložb v omrežje – po zadnjem razvojnem načrtu so potrebne investicije v obdobju 2025-2034 ocenjene na skupno 4,48 milijarde evrov – nižji oz. bi jih lahko zamaknili, pravi Agencija za energijo. 

Nov obračun omrežnine naj bi bil tudi bolj pravičen, saj naj bi vsak odjemalec plačal za uporabo omrežja toliko, kolikor ga dejansko uporablja. To omogoča merjenje porabe na 15 minut.

Večja sprememba za lastnike sončnih elektrarn

Večjo težo kot doslej bo imela tarifna postavka za moč. Elektrooperater bo odjemalcu glede na njegovo rabo v zadnjem letu, upoštevaje tudi vrhunce porabe, določil dogovorjeno obračunsko moč. Ob morebitni prilagoditvi porabe bo lahko odjemalec to obračunsko moč znižal, a bo za preprečevanje špekulativnega zniževanja uvedena varovalka – dodatno plačilo, ko bo dogovorjena moč presežena.

To plačilo se v prehodnem obdobju dveh let za gospodinjske in male poslovne odjemalce ne bo zaračunalo, bodo pa odjemalci o preseganju obveščeni. Agencija svetuje, da se v prehodnem obdobju dogovorjene obračunske moči ne spreminja, saj odjemalec po spremembi ne bo več oproščen plačila omrežnine za presežno moč.

Po navedbah naj bi povprečno gospodinjstvo, ki nima toplotne črpalke, ob nespremenjenih navadah na letni ravni plačevalo nekoliko manj omrežnine, ki predstavlja okoli četrtino končnega zneska na položnici.  Stroški na letni ravni bi se pri takem gospodinjstvu znižali za 20 evrov. Tudi pri odjemalcih, ki se že danes ogrevajo s toplotno črpalko in imajo višjo porabo električne energije, nimajo pa sončne elektrarne, naj bi bil letni strošek za omrežnino nižji.

Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v shemo letnega net meteringa, v primeru več proizvedene energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, za energijo ne bodo plačali nič, prav tako ne za omrežnino za energijo, bodo pa plačali več omrežnine za moč. 

Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno in imajo več energetsko intenzivnih naprav. Tako kot ostali pa bodo lahko strošek znižali s premikom večje porabe v obdobja dneva, ko bo omrežnina nižja.

Pri tistih z večjimi porabniki elektrike, kot so električni avtomobil, toplotna črpalka, savna, bo smiselno odjem premakniti v obdobja dneva z nižjimi tarifami. Kot je poudarila Godina, lahko s prilagajanjem odjema vplivamo tudi na potrebne bodoče stroške za razvoj omrežja.

Lastniki sončnih elektrarn tudi ne bodo plačevali prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. "Odjemalci, ki so vložili v sončno elektrarno, so svoj prispevek v obnovljive vire že dali," je princip utemeljila Godina.

Obračun po novem sistemu prihaja sicer zadnji mesec nizke sezone, tako da bo večji učinek viden na položnicah za november, december, januar in februar. Na teh je pričakovati višje zneske kot doslej, bodo pa ti v ostalih osmih mesecih leta nižji, kot so bili.

Varovalka - plačilo za preseganje moči

"Povejte jim, da se jim ni treba bati ničesar, da lahko enako živijo naprej in imajo enake navade, pa bo letni strošek nekoliko nižji," je direktorica Godina dejala glede morebitne zaskrbljenosti enočlanskih ali dvočlanskih gospodinjstev. Manj bodo po novem obračunu plačala denimo tudi gospodinjstva, ki se ogrevajo daljinsko ali na plin in za kuhanje uporabljajo elektriko ali plin.

Ali bo smiselno odjem in priključno moč prilagoditi, bodo odjemalci videli iz podatkov, na podlagi katerih jim bodo elektrodistributerji določili obračunsko moč. Ta bo določena glede na tri vrhunce porabe v zadnjem letu dni in bo tako zajemala dosedanje navade odjemalcev.

Da si odjemalci ne bi špekulativno preveč znižali obračunske moči, je uvedena varovalka - plačilo za preseganje te moči. Ne bo pa v prvih dveh letih gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem (pri obojih je bila doslej obračunska moč določena administrativno) to preseganje zaračunano, tako da agencija priporoča, da se v tem prehodnem obdobju trenutno določene obračunske moči ne spreminja. Ob spremembi namreč do oprostitve plačila ne bi bili več upravičeni.

Prehodnega obdobja ni za odjemalce na srednji in visoki napetosti, saj je bil njihov odjem že doslej merjen in je obračun omrežnine temeljil na doseženi moči.

"Nov način obračunavanja ne zavira gospodarstva"

Nekaterim odjemalcem na srednji napetosti se bo omrežnina predvidoma zvišala, po oceni agencije za od sedem do 25 odstotkov, nekaterim pa se ta strošek ne bo spremenil. Delež omrežnine v končnem računu pri teh odjemalcih znaša od sedem do 14 odstotkov.

Najbolj se bo omrežnina zvišala pri intenzivnem industrijskem odjemu, ki je priključen na visoko napetost, in sicer po ocenah agencije tudi za več kot 100 odstotkov. Je pa pri tej skupini odjemalcev delež omrežnine v končnem znesku najnižji, po starem sistemu je znašal med tremi in štiri odstotki, po novem naj bi med štirimi in petimi odstotki. Godina zato zavrača očitke, da nov sistem obračunavanja zavira konkurenčnost podjetij. "Odjemalci bodo plačali toliko, kolikor morajo in porabijo," pojasnjuje direktorica agencije. 

Omrežnina je v Sloveniji, kot je na podlagi podatkov Eurostata prikazal direktor sistemskega operaterja kombiniranega prenosnega in disribucijskega omrežja Elesa Aleksander Mervar, nižja kot v sosednjih državah in šesta najnižja v EU. Omrežnina je po njegovih pojasnilih v zadnjih letih lahko ostala razmeroma nizka zaradi politike Elesa glede dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti, saj je lahko operater s prilivi iz tega naslova financiral elektrodistibucijska podjetja.

Primere, ki jih je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) navajala ob pozivu, naj se novi sistem obračuna omrežnine zamakne za dve leti - da se bodo stroški omrežnine enormno povečali - sta označila za zavajajoče. GZS je navajala primer livarne, ki da se ji bo strošek omrežnine povečal za nekajkrat. Kot je dejala Godina, je GZS navajala samo primer zvišanja omrežnine za energijo, ni pa pri tem povedala, da se bo omrežnina za moč znižala. Primera sicer na agenciji niso mogli sami preveriti, ker jim GZS podatkov o tem podjetju ni želela posredovati.

Glede predloga GZS, da bi se časovni bloki določili drugače, je Godina dejala, da je šlo za poskus, da bi bloke prilagajali posameznim podjetjem, ne pa jih določili glede na obremenitev omrežja. "Bile so zahteve za prilagajanje obračuna omrežnine točno določenemu podjetju, kar pa je nevzdržno. Mi moramo regulirati omrežje kot celoto," je poudarila.