Denar na računu Vegrada, ne pa na računih delavcev

Pretekli petek so se predstavniki svobodnega sindikata z vodstvom Vegrada – takrat je družbo vodila še Hilda Tovšak, v torek pa jo je zamenjal Boris Medved – dogovorili, da bo podjetje zaposlenim do danes izplačalo plače za marec, april in maj, vključno z obračunanimi posojili, ki nato niso bila nakazana bankam.

Vegrad je del izplačil zaposlenim v krovni in hčerinskih družbah poravnal že v sredo, preostalo naj bi danes, je v sredo povedal predsednik svobodnega sindikata v podjetju Samo Mastnak, ki je tudi član tričlanskega nadzornega sveta družbe. Z dogovorjenimi izplačili Vegrad izpolnjuje stavkovne zahteve delavcev, ki so od sindikata v primeru neizplačil zahtevali, da organizira stavko.

A kot je danes sporočil Mastnak, je staro in novo vodstvo Vegrada zagotovilo sredstva za še delno poplačilo delavcem, kar je zahteval sindikat. Sredstva so "preverjeno" na računu Vegrada, vendar zaradi administrativnih in tehničnih ovir izplačilo danes ni možno. Predvidoma bo rok izplačila znan v ponedeljek.

Dokončni rok izplačila bo določen po ponedeljkovem sestanku sindikata z novim vodstvom podjetja, je dodal Mastnak, ki je tudi član nadzornega sveta Vegrada.

Kot je bilo napovedano, se bo izvršilni odbor podjetniškega svobodnega sindikata z novim direktorjem družbe Borisom Medvedom sestal v ponedeljek. Mastnak pa je danes pojasnil, da bo to predvidoma v drugi polovici delovnega časa oziroma popoldne. Medved naj bi v ponedeljek preveril možnosti in povedal, kdaj bo možno izplačilo še preostalih neporavnanih plačil za delavce.

Zagotovila, da bodo poplačila izvršena danes

Že pred tem je sindikalni zastopnik Vegradovih delavcev Srečko Čater glede izplačila zamujenih plač povedal, da je včeraj od glavne direktorice kadrovske službe, ki je tudi članica nadzornega sveta Vegrada, Branke Gabrijel dobil zagotovila, da bodo danes vsa dogovorjena poplačila izvršena. Prejeli naj bi tudi del junijske plače (300 evrov). Za vse ostale plače pa se bodo še pogovarjali pozneje in sicer s prisilnim upraviteljem. Dodal je, da se bodo z njim dogovorili o prednostnih terjatvah, med katere bodo prijavili tudi še neizplačano decembrsko plačo in lanski regres, ki sta bila sicer neizplačana po dogovoru.

Kacinov poziv vladi za delavce Vegrada in Preventa

Evropski poslanec Jelko Kacin pa je vlado pozval, naj v primeru Preventa in Vegrada na Evropski sklad za prilagoditve globalizaciji odda vloge, podobne kot jih je že aprila oddala za delavce, ki so brez dela ostali v Muri. Gre za sklad, ki je namenjen hitremu in učinkovitemu zaposlovanju delavcev, ki so zaradi sprememb trgovinskih tokov postali žrtve množičnih odpuščanj.

Je inšpektorat slabo poučil tuje delavce?

Tuji delavci, ki še nimajo pravice do stalnega prebivališča v Sloveniji, so prišli na sindikat in povedali, da so jim na delovnem inšpektoratu povedali, da bi bila za njih primerna tudi izredna odpoved po 112. členu, ki jim omogoča, da imajo pravico od podjetja terjati tudi odpravnino. Vendar pa ti delavci po izredni odpovedi nimajo pravice do nobene socialne pomoči oziroma kakršne koli druge pomoči, razen do človekoljubne, je pojasnila direktorica Centra za socialno delo (CSD) Velenje Zlatka Srdoč Majer. Čater je dejal, da je tem delavcem svetoval, naj se obrnejo na službe za pritožbe, saj so bili po njegovem mnenju s strani delovnega inšpektorata slabo poučeni o svojih pravicah. "Tu gre za napako državnega uslužbenca, saj delavca ni poučil, da v primeru, da nima izpolnjenih vseh pogojev, ostaja brez pravic na zavodu za zaposlovanje," dodaja Čater. Po njegovih besedah je bil delavec prepričan, da bo s podano izredno odpovedjo po enem mesecu in pol dobil pravico na omenjenem zavodu. "Delovna inšpekcija dela, kot dela in mi z njihovim delom glede na današnje stanje v Vegradu ne moremo biti zadovoljni," je pojasnil.

Srdoč Majerjeva pa pravi, da ne ve, kako so tuji delavci prišli do informacij delovnega inšpektorata in kaj so jim tam dejali, zato ne more reči, da so bili zavedeni. So jim pa verjetno po njenih besedah pojasnili, da je izredna odpoved ena od možnosti, po kateri jim bo pripadala tudi odpravnina. Do te namreč ne bi imeli pravice, če bi brez dela ostali kot tehnološki višek. Druga možnost pa je, da vztrajajo pri agoniji – delu brez plačila. Tudi tuji delavci imajo v tem primeru pravico do odpravnine, odškodnine za odpovedni rok in do plače, ni pa upravičen do pravic iz naslova brezposelnosti. "Ne more dobiti državne denarne socialne pomoči niti občinske socialne pomoči, upravičen je samo do humanitarne pomoči," zatrjuje voditeljica CSD Velenje. Kot pravi, se je nekaj takih tujih delavcev, ki so se odločili za izredno odpoved, obrnilo tudi na njih, a teh ni bilo veliko. Natančnega števila ne more podati, saj teh evidenc ne vodijo.

Inšpektorat zavrača obtožbe

Na inšpektoratu za delo vse očitke zavračajo. Kot pravijo, ''delavcem, ki se obrnejo na inšpektorat za delo po strokovno pomoč, inšpektorji pojasnijo možnosti, razložijo ureditev področja, odločitev pa je vedno prepuščena njim samim''.

''V konkretnem primeru postopanja inšpektorjev v Vegradovih podjetjih smo še dodatno preverili pri inšpektorjih, ki so sodelovali v postopkih in dobili zagotovilo, da smo vsakega delavca, ki se je oglasil pri nas (po nasvet so se oglasili le redki, v glavnem so vsi želeli informacije glede izredne odpovedi), seznanili s pravicami, tudi z dejstvom, da bo z odpovedjo prenehalo veljati delovno dovoljenje in nato dovoljenje za bivanje, ni pa v moči inšpektorja, da delavca prepriča v neko dejanje, vsak, ki se je oglasil je bil odločen, da prične s postopkom,'' so zapisali na delovnem inšpektoratu.

Vegrad v prisilni poravnavi

Izvršilni odbor sindikata naj bi se znova sestal v ponedeljek, ko bo imel že zbrane podatke glede izplačil delavcem, in se odločil glede nadaljnjih aktivnosti. Predvidoma v ponedeljek naj bi se spoznal tudi z novim vodstvom Vegrada. Vegrad je sicer od srede v postopku prisilne poravnave. To je mimo nadzornega sveta predlagala Tovšakova, medtem ko so nekateri upniki že prej podali predloge za stečaj podjetja, med njimi podjetje Lafarge, ki naj bi po poročanju Financ vztrajalo pri stečaju.

Velenjsko gradbeno podjetje je bilo konec junija letos vsem upnikom dolžno 240,7 milijona evrov, vendar se vse terjatve ne prijavljajo v postopku prisilne poravnave, saj ta ne učinkuje na vse. Najbolj bo prisilna poravnava, če jo bodo upniki potrdili, prizadela navadne upnike, ki so konec junija imeli do Vegrada skoraj 186 milijonov evrov terjatev. Velenjski gradbinec jim v načrtu finančne reorganizacije predlaga, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih. Upniki imajo do 1. oktobra čas, da prijavijo svoje terjatve.