Uprava RS za zaščito in reševanje je po včerajšnjem dežju razglasila prenehanje velike požarne ogroženosti naravnega okolja v občinah na območju izpostav uprave za zaščito in reševanje Kranj, Trbovlje, Celje, Slovenj Gradec, Maribor, Postojna, Koper in Nova Gorica.
Kot so sporočili, prenehanje velike požarne ogroženosti prav tako velja na območju občin Medvode, Vodice, Komenda, Kamnik, Mengeš, Trzin, Lukovica, Ljubljana, Ig, Škofljica, Grosuplje, Logatec, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Log-Dragomer, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Moravče, Domžale in Ivančna Gorica, ki vse ležijo na območju izpostave uprave za zaščito in reševanje Ljubljana.
Še naprej pa velika požarna ogroženost naravnega okolja, ki je bila za celotno Slovenijo razglašena 7. marca, v posameznih občinah pa že prej, velja v občinah na območju izpostav uprave Murska Sobota, Ptuj, Brežice in Novo mesto ter v občinah Loški Potok, Sodražica, Velike Lašče, Ribnica, Dobrepolje, Kočevje, Osilnica in Kostel na območju izpostave uprave za zaščito in reševanje Ljubljana.
Opozorilo za te občine velja do preklica, prav tako do preklica opozorilo velja v občinah, ki so veliko požarno ogroženost naravnega okolja razglasile same.
V času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v določenih občinah prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj ter puščati ali odmetavati goreče predmete in druge snovi, ki lahko povzročijo požar.
Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter policija v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajajo poostren nadzor.
Kmetijstvo zaradi suše tik pred katastrofo
Zaradi suše smo tik pred naravno katastrofo. Vodostaji rek so najnižji v zadnjih desetih letih, zaradi tega je upadla tudi proizvodnja električne energije. Pravih padavin ni bilo že skoraj eno leto, dolgotrajna suša pa v obup spravlja tudi kmete, ki bodo, če kmalu ne bo deževnega obdobja, ostali brez pridelka.
Žarek upanja je včeraj posijal na polja v osrednji Sloveniji, kjer je bilo padavin največ. A te, pravijo vremenoslovci, niso spremenile popolnoma nič. Če bi želeli, da se okolje povrne v prvotno stanje, bi namreč moralo deževati vsaj tri tedne.
Bogovič: Slovenija na kritični točki
Kot je v okviru razprave kmetijskih ministrov EU o problemu suše na iberskem polotoku v Bruslju povedal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, se tudi Slovenija boji posledic suše. "Smo na kritični točki, ker ni prepotrebne zaloge zimske vlage v tleh, ki v veliki meri koristi vegetaciji v prvi polovici leta," je pojasnil.
Tudi Slovenija se tako po njegovih besedah boji posledic suše, ki jih državi z zgodnejšo vegetacijo, kot sta Španija in Portugalska, že čutita. "Razlika med Španijo in Portugalsko ter nami je ta, da je v bistvu vegetacija pri nas nekaj kasnejša, tako da bomo prave posledice suše začeli doživljati v naslednjih tednih, če ne bo kakšnih obilnih pomladanskih padavin," je pojasnil Bogovič.
Zato je Slovenija podprla izvajanje vseh možnih ukrepov za soočanje s posledicami suše, na primer hitrejše izplačilo subvencijskih sredstev.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.