Na srečanju so usklajevali stališča do januarja predložene finančne strategije za izvedbo širitve. Ob siceršnjem strinjanju glede osnovnih pogledov na predložno strategijo, je sestanek potrdil, da so interesi kandidatk različni, je po srečanju dejal Potočnik.
Kot so nakazale že njihove prejšnje posamične izjave, so bile kandidatke tudi v Varšavi enotne, da Agenda 2000, s katero so začrtani proračunski okvirji unije do izteka leta 2006, nudi manevrski prostor za izboljšanje predložene finančne ponudbe. Kandidatke so bile nadalje soglasne, da dolga prehodna obdobja, ki so v strategiji predvidena za njihovo vključevanje v plačilne mehanizme pri kmetijski politiki, niso sprejemljiva, prav tako v en glas so vztrajale, da se njihov položaj z vstopom v EU po posameznih sektorjih in v celoti finančno nikakor ne sme poslabšati, ampak se mora izboljšati.
Hkrati so države luksemburške skupine mnenja, da mora unija na pristopnih pogajanjih upoštevati njihove specifične lastnosti. In iz teh izhajajo danes potrjeni različni interesi. Razlike med kandidatkami se, kot je razložil Potočnik, izkazujejo zaradi jasnih objektivnih dejavnikov - zaradi različne stopnje razvitosti, različne stopnje napredka na pristopnih pogajanjih in posledično različnih pogajalskih teženj. In vse to, pravijo v slovenski delegaciji, toliko bolj utemeljuje upravičenost vztrajanja Ljubljane, da mora unija v praksi učinkovito izvajati načelo diferenciacije.
Razlike se v luksemburški skupini - gre za Slovenijo, Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ciper, ki jih je EU k pristopnim pogajanjem povabila decembra 1997 na vrhunskem zasedanju v Luksemburgu - več ali manj jasno izkazujejo. Kot je dejal Potočnik, so slovenska stališča še najbolj blizu stališčem primerljivo majhnega in razvitega Cipra, medtem ko na finančni vidik vključitve v EU spet drugače gledata državi kot sta na primer Poljska in Madžarska, ki ju pestijo podobne težave zaradi obsežnih kmetijskih sektorjev.
Se zato med kandidatkami krepi tekmovalnost? Po mnenju Potočnika je odgovor "da in ne". Ko pride do globalnega izhodišča, da bi EU lahko brez kršenja proračunskih omejitev namenila več sredstev za širitev in do zahtev po krajših prehodnih obdobjih do polne vključenosti v vse finančne mehanizme, je skupen nastop možen. Tekmovalnost nastopi v trenutku, ko je obseg sredstev zakoličen in ga je treba razdeliti med različne interese kandidatk. Ene na primer želijo, da bi EU namenila več denarja za neposredna plačila v kmetijstvu, druge želijo sredstva usmeriti v razvoj podeželja, razlaga Potočnik.
Dejstvu, da pogajalci skupne izjave niso sprejeli, Potočnik velikega pomena ne pripisuje. Več od ustno ponovljenega splošnega skupnega stališča - podobnega je v pisni obliki nedavno sprejela že Višegrajska skupina (Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška) - v Varšavi ne bi bilo moč doseči, je o tem dejal Potočnik. Pri tem je napovedal, da se bodo pogajalci luksemburške skupine kandidatk še sestali, najverjetneje konec junija, ko naj bi bila zavzeta pogajalska izhodišča petnajsterice do finančnega vidika širitve, to je do sklepnega paketa poglavji: kmetijstva, regionalne politike in proračuna.
