V UKCL se bojijo porasta bolnikov iz drugih regij

Sindikat zdravnikov Fides in vlada se še nista uspela dogovoriti glede plačila nadur, zato za zdaj umik soglasij na nadurno delo še velja. V Urgentnem kliničnem centru v Ljubljani (UKCL) so delo že organizirali tako, da bo 24-urno nujno zdravstveno varstvo potekalo nemoteno, je na novinarski konferenci dejal generalni direktor UKCL Simon Vrhunec. Je pa Vrhunec dejal, da se bo umik soglasij zagotovo poznal pri elektivnih posegih in pri ambulantnem delu, kjer določeni zastoji bodo. Predvsem pa jih v UKCL skrbi napoved nekaterih manjših zdravstvenih zavodov, da bodo svoje paciente zaradi umika soglasij pošiljali v večje centre.

UKCL lahko zagotovi zdravstveno varstvo za svoje paciente, če bi prihajali še pacienti iz drugih regij, pa bi se čakalne vrste znova povečale, je dejal Vrhunec. V bolnišnici namreč paciente naročajo glede na nujnost posega in ne glede na to, od kod prihaja pacient, zato bi lahko prihajajo do tega, da bi pacienti iz ljubljanske regije na nekatere manj nujne posege čakali dlje.

Kot je še dejal Vrhunec, si vodstvo UKCL ni želelo, da bi prišlo do umika soglasij in da so vlado opozarjali, da bi poseg v nadurno delo lahko povzročil nezadovoljstvo med zdravniki.

Strokovna direktorica UKCL Brigita Drnovšek - Olup je dejala, da še vedno upa, da bo "zmagal razum“ in da bo prišlo do sporazuma med Fidesom in vlado. Kot je dejala, so za 24-urno zdravstveno varstvo poskrbeli, če pa bo umik soglasij trajal dlje, pa bo začelo prihajati do zastojev in odpovedi posameznih selektivnih posegov. Te odpovedi pa ne bodo povsod enake.

Največ pomanjkanja zdravnikov je sicer med anasteziologi, travmatologi in v porodnišnici, čeprav vsaj v prvi polovici septembra tu zastojev ne bi smelo biti, poleg tega situacija ni tako slaba, kot je bilo sprva videti, je še dejala Drnovšek - Olupova.

Vrhunec: Če bi bilo manj dopustov, bi pridobili od 30 do 40 zdravnikov

Vrhunec je še dejal, da izkušnje kažejo, da ni tolikšnega pomanjkanja, če ne bi bilo toliko dopustov in kongresov. Do izpada dela prihaja tudi zato, ker imajo zdravniki velik obseg dopustov, kar pomeni, da so pogosto odsotni in je potem potreba po njihovem delu, ko pridejo nazaj, toliko večja. Če bi imeli zdravniki dopustov toliko kot drugi državljani, potem bi v UKCL s tem pridobili od 30 do 40 zdravnikov, zato so na vlado že naslovili predlog za ureditev tega področja, je še dejal Vrhunec. Povprečno ima zdravnik okoli 40 dni dopusta, poleg tega pa imajo v dveh letih še obveznih 30 dni za izobraževanja. Vrhunec je ob tem dejal, da vsi tako dopustov kot izobraževanja ne izkoristijo ali pa ga izkoristijo tako, da ne manjkajo na delovnem mestu.

Kot je znano, je vlada v noveli zakona o sistemu plač zmanjšala plačilo za nadurno delo, nočno delo in delo ob praznikih, zaradi česar so zdravniki potem umaknili soglasja za prekomerno nadurno delo. Tako bodo sedaj, če se z vlado ne bodo uspeli dogovoriti, delali le toliko, kot je zakonsko določeno – 40 ur tedensko rednega dela in osem ur tedenskih nadur.

Fides je sicer Pahorju kot eno izmed možnosti predlagal tudi podpis začasne kolektivne pogodbe, s katero bi rešili problem plačila dodatnega nadurnega dela.