V tem času je načeto psihično stanje vseh, psihologi opozarjajo na stigmatizacijo okuženih

Negotovost, ki jo prinaša izbruh epidemije, velikokrat povzroči močne občutke strahu, tesnobe, stiske in nemoči. Ti občutki so povsem naravni in nas spodbudijo, da v težkih časih zaščitimo in zavarujemo pred nevarnostmi tako sebe kot naše bližnje, pravijo psihologi. Toda, skrb vzbujajoče je, da ponekod, denimo na območju Nove Gorice, v zadnjem obdobju zaznavajo posamezne primere stigmatizacije okuženih oziroma domnevno okuženih z novim koronavirusom.

Stigmatizacija ni nevarna le zato, ker povzroča dodatno stisko pri okuženih, pač pa lahko privede tudi do tega, da okuženi začne prikrivati bolezen in s tem se pojavi dodatno tveganje, opozarjajo v Mestni občini Nova Gorica. 

Prav zato so k sodelovanju pri osveščanju javnosti o problematiki stigmatiziranja oseb in njihovih družinskih članov, povabili psihologe iz Zdravstvenega doma Nova Gorica, ki ljudi sprašujejo: "Se bojimo okuženih?"

"V boju z nevidnim sovražnikom in vedno ostrejšimi ukrepi, ki od nas zahtevajo socialno izolacijo, se nam lahko hitro zgodi, da se ljudje ločujemo na "mi" in "vi", na "normalne" in "drugačne", na "zdrave" in "okužene" … Iz svoje negotovosti in strahu zato "drugačnemu", "okuženemu" prisodimo še mnoge druge negativne lastnosti. Drugačen tako postane tudi neodgovoren, kriv za vse težave, manjvreden, žrtev vseh vrst nasilja, opravljanja in zaničevanja," opozarjajo psihologi. 

Treba je ohraniti človečnost in povezanost

Če bomo nekoga stigmatizirali, iskali krivce za nastalo situacijo, izražali sovraštvo, žalitve in druge oblike agresivnega vedenja do "drugačnih", s tem nikakor ne bomo zmanjšali negotovosti. Se bodo pa s tem povečale stiske tistih, ki so tarče takšnih napadov in žrtve takšnega nasilja. Hkrati pa nam takšno vedenje jemlje energijo, ki jo potrebujemo, da se učinkoviteje spopadamo z lastnimi stiskami. 

"V težkih časih je ključno, da ohranimo človečnost in povezanost. Epidemija je naš skupen problem, zato bodimo strpni in razumevajoči. Zelo pomembno je, da se zavemo svojih čustev in misli, ki krojijo naše vedenje," poudarjajo novogoriški psihologi. Svetujejo, da se ljudje osredotočimo nase in ne pustimo, da neprijetna čustva in negativne misli prevzamejo nadzor nad našimi življenji in vedenji.

Novogoriški psihologi so nanizali nekaj načinov, kako si lahko pomagamo pri tem:

- izogibajmo se nezanesljivim virom informacij in ne širimo nepreverjenih informacij,

- uvedimo vsakodnevno rutino, ki nam bo vrnila občutek predvidljivosti in nadzora,

- socialne stike vzdržujmo preko novih tehnologij ,

- strahove delimo z ljudmi, ki jim zaupamo,

- zaznajmo in sprejmimo čustva, ki jih čutimo ter jih izrazimo na primeren način,

- za sprostitev izberimo aktivnosti ob katerih se počutimo prijetno in niso škodljive za naše zdravje,

- skrbimo za uravnoteženo prehrano, gibanje in dovolj spanja.

V pomoč pri obvladovanju svojih občutkov in stisk v epidemiološki situaciji so na voljo tudi psihologi iz Zdravstvenega doma Nova Gorica, ki so od ponedeljka do petka (od 8. do 20. ure) dosegljivi na telefonski številki 041 426 469 in na naslovu psihologckz@zd-go.si.

Psihiatrinja: Samoizolacija načne psihično stanje vsakogar

Čeprav je samoizolacija eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, ta po oceni psihiatrinje Vesne Švab načne psihično stanje vsakogar. Nekoliko lažje jo prenašajo tisti, ki kljub epidemiji še naprej opravljajo delo. "Čeprav tvegajo fizično zdravje, je njihovo psihično počutje boljše," meni.

Številnim ljudem pa se je vsakdan precej spremenil zaradi omejenega gibanja na javnih površinah, odrejenega dela od doma ali celo čakanja na delo. V družinah in v partnerskih odnosih, ki niso vajeni preživeti skupaj celih dni na nekaj kvadratih, lahko v takšnih okoliščinah prihaja do konfliktov, pri čemer je po besedah Švabove ključna komunikacija. "To pa je ta romantični pogled na stanje, da imamo ljudje več časa za pogovor," je povedala za STA.

Zlasti težko pa je po njenih besedah tistim, ki nimajo dostopa do interneta ali komunikacijskih sredstev, kajti tudi v času družbene izolacije je zelo pomembno ohranjati kontakt, poudarja psihiatrinja. Eden od glavnih razlogov, da samoizolacija na ljudi tako slabo vpliva je dejstvo, da ne poznamo roka trajanja teh ukrepov. Ljudje namreč določene težke situacije lažje prebrodimo, če vemo, kdaj se bodo končale, je dejala.

K izboljšanju počutja te dni ne pripomorejo niti vsakodnevne slabe novice, ki so v nekaterih primerih tudi netočne. Po besedah Švabove je treba slediti verodostojnim novicam, slediti smernicam Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vladnim priporočilom in sporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, izogibati pa se je treba portalom z nepreverjenimi informacijam.

V času samoizolacije, ko ljudje pogosto občutijo tesnobo, depresijo in druge motnje, mnogi posežejo tudi po psihoaktivnih snoveh, kot je alkohol, ki lahko kratkoročno lajša simptome. Ni priporočil, da bi takšne snovi ljudem v tem času popolnoma odsvetovali, je pa smiselno, da njihovo rabo vsaj omejijo, je poudarila Švabova.

Se pa lahko v takšnih okoliščinah po njenih besedah bolje znajdejo ljudje z že obstoječimi psihotičnimi motnjami, saj imajo cilj, da je "tega hudiča treba ustaviti". Vse moči psihološko usmerijo v dober cilj in jim je pogosto lažje, je še pojasnila.