Kovšca kar v prostorih Državnega sveta napovedal kandidaturo za predsednika države

Aktualni predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je kandidaturo napovedal v prostorih Državnega sveta. Ali se mu zdi primero, da se v kandidaturo podaja na krilih Državnega sveta?  "V kandidaturo se ne podajam na krilih Državnega sveta, ampak na krilih dejanj in dela, ki sem ga opravil v državnem svetu. Če bi danes moral odgovarjati za nečedna dejanja, nihče ne bi spraševal, ali sem to storil kot Alojz Kovšca, ampak bi me spraševali, ali sem to storil kot predsednik državnega sveta," je povedal in dodal, da z izjavo politične stranke in volivce šele poziva k podpori. 

Napoved se mu ne zdi sporna, saj da mu Državni svet pri tem ne more ne pomagati ne škodovati. "Če bi vedel, da je katera od strank že sprejela sklep, da me podpre, bi vas o tem obvestil," je še povedal in dodal, da je le najavil možnost kandidature, če bo dobil podporo.

Stranka Konkretno, katere podpredsednik je, tudi še ni sprejela formalnega sklepa, da ga podpre. "Odločitev je moja osebna, imam njihovo osebno podporo, ne pa podporo stranke. Nisem jih prosil za podporo." 

Zbiranje podpisov volivcev je sprenevedanje

Sam ne bo zbiral podpisov volivcev, saj je to po njegovem mnenju le sprenevedanje, zato bo iskal podporo političnih strank. "Brez podpore politične stranke ne gre. Mislim, da gre za sprenevedanje, da so nekateri kandidati neodvisni."

Računa na glasove tistih, ki jih je predstavljal in zagovarjal v državnem svetu, drugim kandidatom pa da je konkurenčen predvsem zaradi svojih rezultatov in politične drže. "Če ne bom dobil širše podpore in podpore političnih strank, bi bilo nesmiselno, da bi se podal v kandidaturo," je še povedal.

"Da se podam v tekmo za predsednika republike Slovenije, sem se odločil po tehtnem premisleku in na pobudo tistih, ki jim najbolj zaupam," je razloge za kandidaturo pojasnil Kovšca in dodal: "Kot predsednik Državnega sveta sem imel možnosti, da sem spoznal moč politične ureditve Slovenije, njene specifike in pomen ustavne ureditve oblasti. Spoznal sem tudi veliko krivic, nedoslednosti in dvojnih meril, delitev na naše in vaše, vplivne in marginalne, do česar v naši družbi ne bi smelo prihajati," je pojasnil razloge za napoved kandidature.

Izpostavil je, da se je vedno postavil na stran šibkejših in da nikoli ni iskal udobnega medijskega in političnega zaledja, da bi se lahko razglašal kot neodvisen politik. Za predsednika republike pa je pripravljen kandidirati le s podporo širšega kroga političnih strank, gibanj in pomembnih posameznikov.

Pristojnosti predsednika države ne bi spreminjal

Po njegovem je sedanji predsednik države Borut Pahor svoje delo na mednarodnem parketu opravil izvrstno in ravnal precej odgovorno. Zaenkrat tudi še ni sprejel odločitve o kandidaturi za predsednika Državnega sveta in vodji njegovega volilnega štaba.

Namero kandidirati na volitvah za predsednika države so doslej izrazili tudi podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanja zunanja ministra Anže Logar in Ivo Vajgl, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik Stare pravde Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, ginekologinja Sabina Senčar, kandidat civilno-družbenega gibanja Zdrava družba Boris Vene in vardist Ivan Bolfek.