Z bedenjem in polnočnim bogoslužjem po cerkvah se bo za pravoslavce dan pred božičem, na t.i. badnji dan, začelo praznično vzdušje. Družinsko slavje ter polnočnica sta po tradiciji namreč povezana z zažiganjem badnjaka, hrastovega polena, ki dogoreva v peči.

Kot je pojasnil paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Boškovič, je božič oseben, družinski praznik. Želijo si, da bi praznovanje potekalo na tradicionalen način. Star običaj je, da se na dan pred božičem na domove prinese manjši hrast, ki ga postavijo ob hišo in ga družinski člani posipajo s koruzo in pšenico. Badnjak je znamenje Kristusa, simbolizira moč, ki naj bi jo svetu in vsakemu posamezniku prinesel Kristus.

Ruski patriarh zadovoljen nad razcvetom pravoslavne cerkve

Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksij II. je na predvečer pravoslavnega božiča izrazil zadovoljstvo nad vse večjim številom vernikov te cerkve in pozval k miru na Bližnjem vzhodu. Vse več ljudi se vrača k veri svoje domovine, v cerkvah bogoslužje opravljajo ljudje vseh starosti, na milijone posameznikov pa bere duhovna besedila in se udeležuje verskih aktivnosti, je dejal Aleksij II.

Ruska pravoslavna cerkev tako kot nekatere druge pravoslavne cerkve, med njimi srbska, praznujejo božič 7. januarja. Cerkveni prazniki se namreč še vedno odvijajo po julijanskem koledarju in ne po gregorijanskem, ki ga je prevzel ostali del sveta.

Cerkev v Rusiji vse od padca uradno ateistične Sovjetske zveze doživlja pravi razcvet. Danes naj bi denimo štela več kot 27.000 duhovnikov in 700 samostanov na območju nekdanje države.

Ruski pravoslavci so v sovjetskih časih sicer opravljali bogoslužje, a le pod izredno strogimi omejitvami. Poleg tega je veliko vernikov menilo, da je pravoslavna cerkev s sedežem v Moskvi le podaljšana roka Kremlja, zato so ustanovili svojo lastno rusko pravoslavno cerkev zunaj Rusije. Toda ločini sta se pobotali leta 2006, maja letos pa naj bi podpisali uradni dogovor o ponovni združitvi.

Želja po enotnosti in miru

Aleksij II. je to odločitev pozdravil in jo pospremil z besedami, da se "enotnost in vezi, ki so bile prelomljene zaradi tragičnih dogodkov pred 80 leti, danes znova obnavljajo, v tem pa se kaže prijaznost boga".

Patriarh je ob tem izrazil tudi globoko skrb zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu. "Tragični dogodki v Sveti deželi so povzročili veliko bolečine v srcih vseh vernikov. Tam, kjer so angeli pred 2000 leti razglasili 'slavo bogu in mir na Zemlji', se danes preliva kri nedolžnih ljudi," je bil slikovit Aleksij II.

Ob tem je spomnil tudi na srbsko pravoslavno cerkev, pri čemer je srbske vernike pozval, naj premostijo "nesmiselne" notranje razprtije, Srbe na Kosovu pa, naj ostanejo trdni v času napetosti. Večerna maša pred božičem bo potekala v Novem Jeruzalemu, samostanu iz 17. stoletja okoli 20 kilometrov zunaj Moskve, udeležil pa naj bi se je tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Večer pred božičem družine preživijo skupaj na svojih domovih. Zvečer se v hišo prinese slamo in se seka badnjak, ki nato gori v peči. Slamo posujejo po hiši, vanjo dajo orehe, denar in kakšen bonbon, česar se posebej veselijo otroci. Tako je njihov dom simbolično pripravljen kot betlehemski hlevček, v katerem se je rodil Jezus Kristus, je pojasnil paroh.

Ta dan je večerja postna, bdenje in pričakovanje Kristusovega rojstva pa traja vse do zgodnjih jutranjih ur, ko okrog štirih zjutraj na vrata hiše po običaju potrka otrok, vzame kos badnjaka in ga da na ogenj. Ta otrok simbolizira Kristusa, zato se mu nameni najboljše mesto v hiši. S tem so verniki dočakali praznik. Mame in babice začnejo pripravljati kosilo. Najpomembnejši je božični kruh, imenovan česnica, ki se ga zamesi s čisto, svežo vodo, studenčnico. Vanj se da več stvari, običajno srebrn ali zlat kovanec, pa tudi košček badnjaka, košček pečenega mesa (odojka), zrno koruze in pšenice. Česnica se lomi in razdeli med družinske člane, je običaj še predstavil Boškovič.

Praznovanje božiča je pospremljeno tudi z bogoslužji po cerkvah. Na badnji dan je zvečer ob 18. uri posvetitev badnjaka, bogoslužje pa poteka tudi ob polnoči, je še pojasnil paroh Srbske pravoslavne cerkve Boškovič.

Poleg Srbske pravoslavne cerkve (metropolija zagrebško - ljubljanska), je v Sloveniji med prijavljenimi verskimi skupnostmi še ena pravoslavna skupnost, in sicer Makedonska pravoslavna skupnost v Republiki Sloveniji Sveti Kliment Ohridski.