Primer LB: V Strasbourgu soočili slovenske in hrvaške argumente

Predstavitev slovenske tožbe proti Hrvaški na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu je trajala manj kot dve uri.Slovenska stran je 17-članskemu senatu poskušala predstaviti, zakaj je naša 430-milijonska tožba zaradi 25-letnega nepravičnega sojenja v primerih LB dejansko utemeljena. Ocena slovenske strani je, da so bili naši odvetniki boljši, medtem ko se slovenska politika na obravnavo v Strasbourgu še ni odzvala.

Odziv pa je prišel iz Zagreba. Gospodarski minister Darko Horvat je sporočil, da bodo spoštovali vsako odločitev evropskega sodišča. Čeprav menijo, da obravnave sploh ne bo, tako kot se je to zgodilo že ob prvi tožbi Ljubljanske banke pred štirimi leti. Zagrebška podružnica ljubljanske banke je tedaj v Strasbourgu tožila podjetje IPK Osijek. Tovarna sladkorja je banki dolgovala slabih 58 milijonov evrov. Ko so jih želeli leta 2007 izterjati, pa je vse skupaj zaustavil Zagreb.


Novo tožbo, ki tokrat vključuje 26 primerov zavlačevanja hrvaških sodišč, je septembra 2016 pripravil tedanji pravosodni minister Goran Klemenčič. A Hrvati upajo, da  bo znova zletela z mize. A hrvaški minister za gospodarstvo je prepričan, da bo do končne sezone preteklo še veliko let. Ljubljanska banka je sicer denar neuspešno terjala od 81 hrvaških podjetij, od tega jih je 36 že končalo v stečaju. Celoten dolg Hrvaškega goposdarstva Ljubljanski banki krepko presega milijardo.

Soočenje argumentov

ESČP je opravilo ustno obravnavo o vprašanju dopustnosti meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški, ki se nanaša na terjatve LB do hrvaških podjetij. Slovenija je tako prvič dobila priložnost, da je sodišču neposredno predstavila svoje argumente in dokaze, s katerimi utemeljuje kršitve, storjene v škodo LB v 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.

Najprej je sodišče nagovoril hrvaški odvetnik Jeremy McBride, ki je izpostavil, da pri primeru LB ne gre za navadno tožbo komercialne banke, ampak dejansko za gospodarske interese držav. Veliko časa je namenil argumentiranju, da je LB entiteta, ki deluje zgolj v interesu države in je v bistvu vladna organizacija, ki pa da v skladu z določili Evropske konvencije o človekovih pravicah, pravilih in sodno prakso sodišča nima pravice vlagati tožb. To je sodišče po njegovih besedah potrdilo tudi leta 2015, ko je zavrnilo individualno tožbo LB za izterjavo terjatev.

Temu sta ugovarjala tako visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič kot slovenski odvetnik Ben Juratowich. Polak Petričeva je poudarila, da gre pri vsej zadevi za arbitrarno delovanje hrvaških vladnih in sodnih oblasti, da bi zaščitili hrvaška podjetja pred izterjavo dolgov do točno te banke.

Pri tem sta oba spomnila na besede nekdanjega finančnega ministra in podpredsednika hrvaške vlade Slavka Linića, ki se je leta 2015 pohvalil, da je kot minister prepovedal kakršnakoli izplačila LB. Hrvaška je sicer skušala zmanjšati pomen njegovih besed, a je Juratowich spomnil, da se po teh besedah Liniću ni zgodilo nič, prav tako pa se nič ne dogaja s kazensko ovadbo, ki jo je takrat proti njemu vložila LB.

Juratowich je zelo podrobno zavrnil razlago McBrida, da je LB "državna" entiteta. Zavrnil je interpretacijo, da bi za dopustnost meddržavne tožbe pred ESČP (33. člen konvencije) morali biti izpolnjeni enaki pogoji kot za sprožitev individualne pritožbe (34. člen konvencije). Evropska konvencija takih omejitev ne postavlja, je poudaril.

Logika, da entiteta, ki je v lasti države, ne more vložiti tožbe, je v tem, da bi se država lahko potem pojavila na obeh straneh - kot tožnica in tožena stranka. A v tem primeru temu ni tako, zato je to meddržavna tožba, je utemeljil.

Poleg tega sta s Polak Petričevo poudarila, da iz konvencije jasno izhaja, da imajo vsi posamezniki in pravne osebe zajamčene pravice. "Če bi sodišče slovensko tožbo zavrnilo, bi to pomenilo, da pravne osebe, ki so v državni lasti, teh pravic ne uživajo ter da sodišče v Strasbourgu ne more zagotavljati varstva njihovih pravic," je poudarila Polak Petričeva.

Vprašanje "statusa" LB in povezanosti z državo je najbolj zanimalo tudi sodnike ESČP. Lada Čanturijo iz Gruzije je zanimalo, katere organizacije v lasti države bi za Hrvaško lahko vlagale tožbe, Jona Fridrika Kjolbroja iz Danske pa, kako naj ESČP potegne črto, da države ne bi vlagale pritožb v imenu za praktično katerokoli organizacijo v lasti države.

Marka Bošnjaka iz Slovenije je zanimalo, kakšne državne funkcije opravlja LB, Pereja Pastorja Vilanovo iz Andore je zanimala lastniška struktura in ustroj LB, Paula Lemmensa iz Belgije pa, ali LB lahko sprejema odločitve, ki so obvezujoče tudi za tretjo stranko.

McBride je v odgovorih sodnikom ponovil, da LB ni običajna banka, ampak državna entiteta z enim samim lastnikom - državo, edina naloga te banke pa je izterjava terjatev od hrvaških podjetij in skrb za državne interese. Juratowich se je s slednjim v bistvu strinjal - normalno je, da banka želi izterjavo dolgov, pa tudi, da jo lastnik pri tem podpira. Ali gre pri slednjem za državo ali ne, pa ni relevantno, je poudaril.

Dodal je, da LB nikakor ni organ države in ni del državnega aparata. Je pravna oseba, ločena od države, čeprav v lasti države, a zato še ni "državna", zagotovo pa ne "podpisnica konvencije". Prav tako zanjo velja zakon o gospodarskih družbah, nima nobenih posebnih pooblastil in nikoli ni izvajala javnih funkcij, je pojasnil Juratowich in dodal, da Hrvaška ni predstavila nobenega nasprotnega dokaza.

Spomnil je, da država ni bila lastnik banke, ko so bili krediti izdani. Poleg tega je hrvaška centralna banka leta 1991 banki odvzela pravico delovanja na hrvaškem ozemlju, zato je zdaj po njegovih besedah ironično, da Hrvaška trdi, kako "banka ne deluje več". Slovenija je lastništvo nad banko prevzela z ustavnim zakonom leta 1994, a vseeno nadzorni odbor, v katerem sedijo predstavniki države, ne more vplivati na odločitve uprave, je še pojasnil Juratowich.

Dodali so, da je v interesu mednarodne skupnosti, da se spori rešijo čim prej in na miren način, kar je še posebej pomembno za regijo, ki se sooča s številnimi nerešenimi vprašanji. "Slovenija izhaja iz načel pravne države in zaupanja v mednarodno sodstvo, zato je to odprto vprašanje naslovila na omenjeno sodišče," so zapisali in dodali, da glede na prakso ob drugih meddržavnih tožbah pričakujejo odločitev sodišča o dopustnosti tožbe konec tega leta ali v prvi polovici naslednjega leta.

Hrvaški minister: Hrvaška bo spoštovala vsako odločitev ESČP

Hrvaški minister za gospodarstvo Darko Horvat je v Zagrebu novinarjem zatrdil, da bo Hrvaška spoštovala vsako odločitev ESČP. Kako se bo odločilo sodišče, minister Horvat ni želel ugibati. Spomnil pa je, da je sodišče v Strasbourgu enkrat že zavrglo sicer tedaj individualno tožbo. 

A kakršnakoli  odločitev že bo na koncu odločitev glede tega, jo bo Hrvaška spoštovala. "Tudi če se bo sodišče spustilo v odločanje o bistvu spora, pa bo do končne odločitve minilo nekaj let," je prepričan Horvat, ki se je danes udeležil konference InvestCro o vlaganjih v ključnih sektorjih gospodarstva. Prepričan je tudi, da nobena odločitev ESČP v primeru LB ne bo destabilizirala hrvaškega gospodarstva.

Terjatve izhajajo iz obdobja nekdanje skupne države

Slovenija je meddržavno tožbo proti Hrvaški vložila septembra 2016, ker da hrvaška sodišča sistematično onemogočajo LB, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij, s tem pa so banko prikrajšala za njeno premoženje.

Terjatve izhajajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem. Med njimi je več takih, ki so še vedno aktivna in pomembna za hrvaško gospodarstvo, od naftnega podjetja Ina do IPK Osijek in Belje, ki sta pomemben del koncerna Agrokor.

Terjatev naj bi bilo za najmanj 429,5 milijona evrov. Toliko je tudi zahtevek Slovenije za pravično odškodnino.

Hrvaška slovenska stališča zavrača, ker da je LB državna banka in da Slovenija s to tožbo pravzaprav želi kompenzirati izplačila varčevalcem zaradi primera Ališić. ESČP je leta 2015 že zavrnil individualno tožbo LB zaradi terjatev do hrvaških podjetij, ker da gre za državno banko. Zato je Slovenija potem sprožila meddržavno tožbo.

V Ljubljani trdijo, da LB ni državni organ, ki torej ne bi mogel sprožiti pritožbe pred ESČP, ampak da še vedno deluje kot samostojna pravna oseba, ki pa je pač v državni lasti. Kot pravna oseba v Evropi pa mora imeti tudi možnost mednarodne zaščite, če nacionalno pravosodje - torej hrvaško - krši njene pravice po Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Če bo ESČP prisluhnil slovenskim stališčem, je pričakovati nadaljevanje vsebinskega presojanja primera, kar bo zagotovo trajalo več mesecev, če ne let. O nasprotnem primeru pa v Ljubljani niti še ne želijo razmišljati.