V središču Ljubljane protest v podporo Kurdom: Recimo ne turškim vpadom

Ura je obila tri, ko so se na Kongresnem trgu v središču slovenske prestolnice zbrali ljudje, ki so se sprehodili na Trg republike. Udeleženci so na tokratnem protestnem shodu opozorili na zaostrovanja razmer na severu Sirije in obsodili nedavne napade na kurdsko skupnost.

Turške oblasti so Kurdsko delavsko stranko (PKK) in kurdske sile v Siriji YPG obtožile nedavnega terorističnega napada v središču Istanbula, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, 81 pa  je bilo ranjenih. Stranka in sirska kurdska oborožena skupina YPG, ki jo ima Ankara za podaljšek PKK, sta vpletenost v napad medtem zanikali. Le nekaj dni kasneje pa je Turčija izvedla zračne napade na oporišča kurdskih upornikov na severu Sirije in Iraka, od koder naj bi po navedbah Ankare izvajali teroristične napade na Turčijo. Zagrozila pa je tudi, da bo sprožila kopensko ofenzivo v Siriji.

Na shodu so zato poudarili, da se je treba "turškemu militarizmu in neo-osamizmu" upreti. Od Slovenije in Evropske unije pa so zahtevali, da obsodita turške napade v Siriji in Iraku. "Slovenija naj pred Organizacijo za prepoved kemičnega orožja sproži preiskavo turške uporabe prepovedanega kemičnega orožja," so dejali že pred shodom. Prav tako so zahtevali, da se Kurdsko delavsko stranko neha preganjati kot prepovedano organizacijo ter izpustitev aktivista Abdullaha Öcalana iz več kot 20-letne osamitve v turškem zaporu.

S transparenti v središču Ljubljane so medtem sporočali "Solidarno z revolucijo v Rožavi" ter "Solidarnost s Kurdi". "Revolucija v Rožavi, ki se je v zadnjih letih razširila krepko preko njenih meja, nam kaže pot svobode. Pot demokracije, ženske revolucije in ekologije ter soobstoja etničnih in verskih skupin. Pot prenehanja izkoriščanja človeka po človeku," so zapisali pred protestom.

Rožava je kurdsko ozemlje na severu Sirije, "demokratična družba brez države", ki je avtonomnost razglasilo 17. marca 2016 in katerega razvoj temelji na pravicah žensk, ekologiji in enakosti na vseh področjih življenja. Na javnih zborih obravnavajo odločitve o socialnih vprašanjih, od infrastrukture in energetike do izobraževanja in nasilja v družini, odločitve pa se nato sprejemajo kolektivno. 

Protestniki so medtem opozorili, da so se napadi na Kurde še posebej zaostrili, odkar so se uspešno organizirali v Kurdsko osvobodilno gibanje in leta 2012 izvedli revolucijo. Turčija je, po triletni vojni nizke intenzivnosti 20. novembra siloviteje napadla osvobojeno ozemlje Rožave. Napadla pa da je tudi sever Iraka."Turški predsednik že dlje časa naznanja začetek kopenske ofenzive, ki jo moramo preprečiti," so bili jasni.

Švedska v Turčijo izgnala prvega obsojenega člana PKK

Švedska je v petek v Turčijo izgnala prvo osebo, obsojeno zaradi članstva v PKK, ki je za Ankaro teroristična organizacija. Po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu je Mahmut Tat v Turčiji obsojen na šest let in deset mesecev zapora zaradi članstva v organizaciji, ki jo imata Ankara in Evropska unija za teroristično in je v Turčiji prepovedana.

Tat je na Švedsko prispel leta 2015, vendar mu azila niso odobrili. Švedska policija ga je v petek prijela in ga v Turčijo prepeljala z letalom. V Istanbulu pa je že stopil pred sodnike, ki so ga poslali v zapor na prestajanje kazni. To je prva izročitev Švedske, odkar je v prizadevanjih za članstvo v zvezi Nato s Turčijo podpisala memorandum, ki vključuje ukrepe proti PKK in izročanje njenih članov.

Usoda nekaterih kurdskih državljanov Turčije, ki so v izgnanstvu ali kot begunci na Švedskem in v manjši meri na Finskem, je v središču pogovorov z Ankaro o sprejemu obeh nordijskih držav v zvezo Nato. Po ruskem napadu na Ukrajino sta namreč Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja letos zaprosili za članstvo v zavezništvu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili k članstvu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki ju morajo zdaj ratificirati vse države članice.

Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic Nata. Končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament, toda Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami. Med drugim zahteva, da ji državi izročata člane ali simpatizerje PKK ter tiste, ki so blizu gibanju islamskega duhovnika Fethulaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016.

Do izročitve je sicer prišlo dva dni po srečanju zunanjih ministrov Turčije in Švedske, Mevlüta Cavusogluja in Tobiasa Billströma ob robu zasedanja zunanjih ministrov zavezništva v Bukarešti. Cavusoglu je po pogovoru kot pozitivne pozdravil odločnejše korake nove švedske vlade in sprejem zakonodajnih sprememb. Švedski zunanji minister pa je izjavil, da napredujejo pri izvajanju memoranduma.

Švedski parlament je 16. novembra podprl spremembe ustave, ki med drugim omogočajo sprejem strožje protiteroristične zakonodaje. Veljati bodo sicer začele 1. januarja 2023, olajšala pa bodo pregon članov PKK.