V katoliški cerkvi je dan, ko se spominjamo mrtvih, praznik vseh svetih, zato so se vrstile maše in molitve na pokopališčih. Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je imel molitev ob spomeniku padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah, zatem pa maševal v tamkajšnji cerkvi. Mašo na pokopališču v Kopru je imel koprski škof Metod Pirih, mariborski škof Franc Kramberger pa je imel mašo v župniji Maribor-Pobrežje.
Osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu mrtvih v novogoriški občini je bila pri spomeniku padlim borcem NOB in žrtvam nacifašizma na Trnovem, ki sta se je udeležila tudi novogoriški župan Mirku Brulc in goriški župan Vittorio Brancati. Pred tem sta oba položila vence tudi na lapidarij žrtvam povojnih pobojev v Gorici. Brulc je v nagovoru poudaril, da je tudi Brancatijeva udeležba na komemoraciji odgovor na skrunitev trnovskega spomenika letos maja, ko so ga neznanci zamazali s fašističnimi znaki in parolami, predvsem pa je dejanje sprave in dokaz odločnosti za gradnjo dobrososedskih obmejnih odnosov.
Ob trnovskem spomeniku, na katerem je vklesanih več kot 2300 imen padlih borcev NOB in žrtev nacifašizma, se je Brulc spomnil tudi nedolžnih žrtev povojnih pobojev. Poleg obeh županov so na Trnovem vence med drugim položili predstavniki združenja borcev, novogoriških izgnancev in veteranov vojne za Slovenijo ter društva Tigr.
Pred spomenikom in grobiščem na Svetem Urhu pri Ljubljani je bila komemoracija, ki jo je v spomin na žrtve nasilja v drugi svetovni vojni pripravila Zveza združenj borcev in udeležencev NOB. Venec je položila tudi ljubljanska županja Danica Simšič. Predsednik Državnega zbora France Cukjati pa je položil vence k spomeniku žrtev povojnih pobojev na Teharjah ter žrtvam nacističnega terorja v celjskem Starem piskru in na Frankolovem.
Na Kočevskem so krajevne in območne organizacije zveze borcev pripravile vrsto žalnih slovesnosti: pri spomeniku v Stari cerkvi, v aleji narodnih herojev in pri spomeniku padlim na Rudniku. Osrednja slovesnost je bila pri spomeniku padlim partizanom oziroma kostnici na mestnem pokopališču v Kočevju.
Podpredsednik DZ Sašo Peče je položil venec ob spominsko obeležje v Gradcu. Slovesnosti sta se med drugim udeležili tudi delegaciji Mestnih občin Maribor in Celje. Pred tem je bila v prostorih preiskovalnega zapora v Gradcu krajša spominska slovesnost. Venec je v Gradcu položila tudi delegacija ZZB NOB Slovenije.
Predstavniki slovenskega veleposlaništva v Beogradu so položili cvetje na grob slovenskega pionirja letalstva Edvarda Rusjana. Rusjanov grob je sicer spomeniško zaščiten.
Praznovanje vseh svetnikov od leta 800
Prvo pričevanje o obhajanju praznika vseh svetnikov na 1. november sega v čas okoli leta 800. Da naj se 1. novembra v Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov, pa je leta 827 ukazal papež Gregor IV.
Kot razlog, zakaj je Cerkev uvedla ta praznik, se navajata predvsem dva razloga. Število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Na praznik vseh svetnikov naj bi verniki popravili, kar med letom na praznike svetnikov po nemarnosti opustijo.
