Slovenija

Slovenija se ograjuje: prve aktivnosti v Zavrču, ograje bodo varovali vojaki in policisti

Ljubljana, 10. 11. 2015 06.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 18 min

Ker begunski val ne pojenja, severne države pa omejujejo število beguncev, ki jih sprejmejo v enem dnevu, se je vlada odločila, da bo na mejo s Hrvaško postavila ograje. "Bile naj bi začasne, usmerjevalne, merile naj bi 1,80 metra v višino in prav toliko v širino, ojačane pa bodo s trimetrskimi stebri. Varovali jih bosta vojska in policija," je pojasnil župan Zavrča, kjer jih bodo najprej postavili.

Danes je v Slovenijo vstopilo več kot 5.000 beguncev, samo v Dobovo so pripeljali štirje hrvaški vlaki s skupaj skoraj 4.300 migranti. Nastanitveni in sprejemni centri so bili ob 19. uri večinoma prazni. V drugem begunskem valu je v Slovenijo vstopilo že skoraj 175.000 ljudi.

Premier Miro Cerar je napovedal, da bodo v naslednjih dneh začeli na meji s Hrvaško postavljati začasne tehnične ovire, tudi ograjo, če bo potrebno. Meja ostaja odprta, a nadzorovana, je poudaril. Izključni namen ovir bo namreč usmerjanje prehoda migrantov. Cerar ni želel govoriti o podrobnostih in tem, kdaj bodo ograjo začeli postavljati, je pa župan Zavrča Miran Vuk potrdil, da bodo začeli jutri zjutraj. Vojaki, civilna zaščita, pa tudi občani jih bodo postavljali v več občinah hkrati, najprej tam, kjer je teren najbolj prehoden, hriboviti deli pa pridejo na vrsto pozneje.

Del opozicije je sicer vladno napoved ocenil kot logično, a nepopolno. V SDS so opozorili, da je odločitev prišla prepozno, v NSi pa, da je postavitev ograje šele polovica ukrepa. Medtem so v ZL prepričani, da je to neprimeren in protihumanitaren ukrep.

Bodeča žica
Bodeča žica FOTO: Reuters

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Begunsko krizo smo tudi danes spremljali V ŽIVO:

20.20: Po mnenju predsednika stranke SLS Marka Zidanška je Cerar znova dokazal, da se vlada ni sposobna soočati s kriznimi razmerami in še naprej vodi politiko, ki je nespoštljiva do državljanov. V SLS zahtevajo takojšnjo uveljavitev schengenskega režima na meji, vključno s postavitvijo ustrezne fizične pregrade na meji s Hrvaško, če je to potrebno.

19.30: Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga o podrobnostih postavitve ograj na zahtevnem terenu v Halozah ni želel zaradi tajnosti dokumentov ni želel govoriti. "Če vam o tem danes razlagam, potem to več niso ukrepi," je dejal. Kot je povedal, je bil sestanek namenjen predvsem seznanitvi lokalnih skupnosti z aktivnostmi vlade, saj želijo biti odgovorni do državljanov.

19.12: V oddaji 24UR so poročali, da bodo Hrvati po njihovih informacijah naredili vse, da množice migrantov, spravijo čez mejo. To pomeni, da bi znova lahko povsem prekinili komunikacijo z našo stranjo, begunce usmerjali tudi mimo koridorjev, če bo potrebno celo čez Istro oz. Slovensko primorje.

19.05: Po informacijah novinarjev oddaje 24UR bodo ograjo na območju med Brežicami in Zavrčem najprej postavili na tistih točkah meje, kjer je državna meja jasna oz. ni predmet arbitraže, in kjer gre za državno zemljo. Pri postavljanju ograje bo našim vojakom pomagalo tudi 50 čeških. Sicer pa je 120 kilometrov ograje, ki je že v državi, menda le prva faza, vlada naj bi si jo prizadevala kupiti še več - če bo mogoče tokrat od slovenskega dobavitelja.

18.50: Okrog 9. ure je bilo v nastanitvenem centru Gornja Radgona 533 migrantov, so sporočili s PU Murska Sobota.

Hrvaški varnostni organi so jim ob 8. uri na mejnem prehodu Petišovci predali 577 migrantov, ki so jih tja pripeljali z 10 avtobusi in ob 10. uri še 438 migrantov, ki so jih pripeljali z osmimi avtobusi. Vse so evidentirali v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi. Po končanih postopkih evidentiranja so jih nastanili v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni.

Ob 13. uri so iz Dobovca v nastanitveni center v Gornjo Radgono pripeljali in nastanili 309 migrantov.

Župan Podčetrtka Peter Misja je pojasnil, da je v njihovi občini okoli polovica od 16 kilometrov meje s Hrvaško lažje prehodna, in sicer preko reke Sotle, zato pričakuje, da bodo ograjo postavili na tem območju.

Avstrijski varnostni organi so ob 9. uri na bivšem mejnem prehodu Gornja Radgona v svojo državo sprejeli 533 migrantov, ob 12. uri 231, ob 13. uri 108 in ob 16. uri še 700. Danes so skupno sprejeli 1.572 migrantov. V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je trenutno nastanjenih 285 migrantov.

Hrvaški varnostni organi so najavili, da jim bodo na mejnem prehodu Petišovci v večernih urah predali okrog 300 migrantov.

V nastanitvenem centru v Lendavi, v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni migrantov.

18.50: V Dobovi policisti nekaj pred 20. uro pričakujejo že četrti vlak danes, na katerem naj bi bilo po podatkih hrvaških varnostnih organov 1.218 tujcev, so sporočili s PU Novo mesto. Po opravljenih postopkih evidentiranja, zdravstveni in humanitarni oskrbi, je večina tujcev, ki so v danes prispeli v Slovenijo (nekaj več kot 3.000) v spremstvu slovenskih policistov z vlaki in avtobusi že nadaljevala pot proti Jesenicam (Podrožca) in nastanitvenem centru v Šentilju.

Župan Zavrča: Ograje bomo začeli postavljati že jutri

18.35: Župani štirih obmejnih občin v Spodnjem Podravju - Cirkulan, Žetal, Podlehnika in Zavrča so popoldne v Gorišnici s predstavniki civilne zaščite in notranjega ministrstva pretresli načrtovane ukrepe ob predvidenih novih prihodih beguncev.

Župan Zavrča Miran Vuk je za oddajo SVET potrdil, da bodo ograje začeli postavljati že jutri. Postavljali jih bodo v več občinah hkrati, najprej tam, kjer je teren najbolj prehoden, hriboviti deli pa pridejo na vrsto nekoliko pozneje. V završki občini bo najprej na vrsti del ob Dravi med njihovo občino in občino Gorišnica ob zeleni meji. "Ograje bi naj bile začasne, usmerjevalne, dimenzije 1,80 metra v višino, prav toliko v širino in ojačane s trimetrskimi stebri. Varovali jih bosta vojska in policija, gradili pa vojska in civilna zaščita, prosili pa so tudi za pomoč domačinov. Mislim, da se bodo vsi domačini odzvali, kajti ograje služijo temu namenu, da se begunci ne bi razlili po naseljih, hlevih, hišah, da bi bili usmerjeni v tiste smeri, kamor morajo iti, kjer jih čakajo ustrezna bivališča in od koder bodo potem transportirani naprej." Na vprašanje, koliko metrov oz. kilometrov bo zaprtih, je Vuk odgovoril: "To bodo kar dolge linije, vse, kar je prehodno, bo zaprto." Ob tem je poudaril, da bodo ceste med kraji ostale odprte, prav tako ne bo moten prehod po poteh, kjer se ljudje vozijo s kmetijskimi stroji. Sam sicer meni, da se vlada ni odločila za pravi ukrep, saj bo meja zavarovana le deloma, tako da bo ograja prebežnike usmerjala proti legalnim prehodom.

Župan Zavrča Miran Vuk pravi, da bodo ograjo začeli postavljati že jutri.
Župan Zavrča Miran Vuk pravi, da bodo ograjo začeli postavljati že jutri. FOTO: Kanal A

18.05:  V Evropski komisiji so poudarili, da je meja med Slovenijo in Hrvaško zunanja schengenska meja ter da so članice odgovorne za upravljanje svojega dela zunanje meje in da same opredelijo ukrepe za zagotavljanje varnosti te meje. V skladu z veljavnimi pravili članice unije tudi niso dolžne Evropske komisije obvestiti o orodjih, ki jih uporabljajo za nadzor meje, so še povedali. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je po telefonu govoril s Cerarjem, ki je pojasnil položaj, so še povedali v komisiji. Cerar mu je po neuradnih podatkih pojasnil, da ne gre za zaprtje meje, temveč za to, da se zagotovi, da ljudje mejo prečkajo na mejnih prehodih, ne čez mrzle reke.

17.42: Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je spomnil, da so k postavitvi ograje oz. tehničnih sredstev iz varnostnih razlogov pozvali že pred časom. Vlada po njegovem mnenju zopet deluje reaktivno in ne proaktivno. Prav tako se Dobovšek sprašuje, pred kom skriva vse ukrepe oz. koga bi z njihovim razkritjem ogrozila. Sploh pa te ograje po njegovem prepričanju ne bodo pripomogle k zmanjšanemu dotoku migrantov, ampak le k usmerjanju na prehode, še meni.

17.40: Vodja poslancev ZL Luka Mesec je napoved vlade o postavitvi tehničnih sredstev ocenil za neprimeren in protihumanitaren ukrep. Povsod se je namreč po njegovem mnenju izkazalo, da nimamo opravka z varnostno, pač pa z organizacijsko, logistično in humanitarno razsežnostjo begunskega vprašanja.

Sprašuje se, katerega od problemov bo ograja rešila. Spomnil je, da prihaja zima, ljudje pa bodo zmrzovali za bodečo žico za slovensko mejo. "Očitno to vlade ne prepriča, pač pa podlega nacionalni paranoji, ki jo ustvarja zloglasna politična desnica," je dejal Mesec.

Nemčija namerava sirske prosilce za azil v skladu z dublinsko uredbo vračati v druge države članice EU, preko katerih so prišli, z izjemo Grčije, so potrdili na notranjem ministrstvu v Berlinu. Kot so pojasnili, to velja od 21. oktobra, potem ko dublina za sirske državljane od avgusta niso izvajali.

Na vprašanje, kaj naj Slovenija naredi, če bo Avstrija močno zmanjšala število migrantov, ki jih bo sprejela, pa je odvrnil, da je to težavo treba rešiti na evropski ravni. Treba pa je poiskati tudi rešitev za krizo na Bližnjem Vzhodu, je dodal.

17.30: Poslanec SDS Vinko Gorenak pravi, da je tudi ob današnjem nastopu Cerarja doživel razočaranje. Po njegovi oceni premier ne bi smel skrivati, kakšna tehnična sredstva je Slovenija nabavila, pač pa to razkriti in nemara še potencirati, zlasti zaradi preventivnih učinkov, ki bi jih takšna izjava imela na izvoru problema, zlasti pa v Turčiji.

Ob tem je opozoril na težavo, ki se utegne pojaviti, če bosta Avstrija in Nemčija sprejemali po 6.000 migrantov na dan, v našo državo pa jih bo vstopilo 30.000. Razlika bo namreč v tem primeru ostala v Sloveniji. Na takšen scenarij po njegovi oceni nismo pripravljeni, posledica pa je lahko le kaos na območju države.

Izpostavil je še, da smo v izjemno pomembnem trenutku za državo. V tem času se bo namreč odločalo o tem, "kakšna bo Evropa jutri". Če Slovenija v prihodnje ne bi bila umeščena v osrčje Evrope oz. v najožji del morebitnega dvojnega schengna, potem bi ta vlada naredila "enega najhujših zločinov nad to državo", je dejal.

Obregnil se je tudi ob premierjeve besede, da je postavitev ograje za vlado težka odločitev. To je pogumno, državotvorno dejanje, namenjeno zavarovanju države, ljudi in migrantov, na kar pa bi moral Cerar biti ponosen, je še poudaril poslanec SDS.

V Šentilju pričakujejo tisoč novih migrantov

17.10: Ob 9. uri je bilo v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 1.021 migrantov. Ob 9.30 je iz Dobove v Šentilj pripeljal vlak, na katerem je bilo 484 migrantov. Vse so nastanili v nastanitvenem centru Šentilj, so sporočili s PU Maribor.

Hrvaški varnostni organi so jim ob 10.10 na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje predali 204 migrante, ki so jih tja pripeljali s štirimi avtobusi. Vse so registrirali v sprejemnem centru Gruškovje in jih nato z avtobusi prepeljali v nastanitveni center Šentilj.

Avstrijski varnostni organi so ob 9.05 na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo sprejeli 583 migrantov, ob 11.uri še 438, ob 14. uri 586 migrantov in ob 16.30 še preostalih 763. Danes so skupno sprejeli 2.870 migrantov. Trenutno so nastanitveni center Šentilj in oba sprejemna centra na območju PU Maribor, prazni.

V Šentilju zvečer pričakujejo prihod novega vlaka iz Dobove, s katerim bo od tam prepeljanih 939 migrantov.

"Hrvaški varnostni organi so nam najavili, da nam bodo na Mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje v večernih urah predali 330 migrantov, ki jih bodo s šestimi avtobusi pripeljali iz Slavonskega broda. Vse bomo registrirali v sprejemnem centru Gruškovje," so še zapisali.

Avstrija pozdravila odločitev Slovenije o tehničnih ovirah

17.05: Tudi avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je pozdravila odločitev Slovenije o tehničnih ovirah. "Vedno sem trdila, da mora biti glavni cilj zaščita naših zunanjih meja. Schengenski sistem stoji in pade z varovanjem schengenske zunanje meje," je opozorila in dodala, da je zato odločitev absolutno prava. "S tem naši sosedi dokazujejo, da odgovorno ravnajo z našo skupno zunanjo mejo in imajo zato našo polno podporo," je dodala.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je medtem opozorila, da slovenska odločitev nakazuje na nujno potrebo po zaščiti zunanje meje EU. 

Finančni minister Dušan Mramor je potrdil, da je razvojna banka Sveta Evrope Sloveniji odobrila 1,5 milijona evrov donacije za pokrivanje stroškov z begunsko krizo.

Tonin: Odločitev je razumna 

16.30: Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je sporočil, da je odločitev Slovenije, da postavi ograjo, razumna. "Razprave o tem, ali je to humanitaren ali nepotreben akt, so nesmiselne. Poudariti pa je treba, da je to, kar je danes napovedal predsednik vlade, zgolj prvi korak. Postavitev ograje ne bo pomagala, če ne bomo imeli zagotovljenega osebja, ki bo to ograjo varovalo. Če ograjo imamo, če se zbirajo vsa potrebna soglasja za postavitev ograje, potem pričakujemo, da pristojni tudi povedo, kako bo z osebjem, ki bo zagotavljalo, da bo ta ograja opravila svojo funkcijo. Že pri sedanjem obvladovanju migrantskega vala je bilo osebje izjemno izčrpano. Ker pa se predvideva, da bo ta migrantski val še močnejši, bo potreben tudi večji obseg osebja, ki bo zanj ustrezno poskrbel," je dejal.

Dodal je še, da bi morali Grčijo izločiti iz schengenskega območja, saj ne izvaja schengenskih pravil.

16.00 Hrvaška vlada je sporočila, da se je premier Zoran Milanović danes pogovarjal z Mirom Cerarjem o najnovejših odločitvah slovenske vlade. Dogovorila sta se, da bosta državi še naprej sodelovali, hrvaška vlada pa bo "sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito državnih interesov". "Hrvaški državljani so lahko mirni, ker je vlada pripravljena reagirati na vsako situacijo," so zapisali v sporočilu za javnost.

14.50: Na Mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova so danes pripeljali trije vlaki z migranti. Na vlaku, ki je v spremstvu hrvaških policistov pripeljal v Dobovo nekaj po 3. uri, je bilo 1.007 migrantov, ob 9. uri pa je pripeljal vlak s 1.100 tujci. Pred nekaj minutami je v Dobovo prispel še tretji vlak, na katerem naj bi bilo po podatkih hrvaških varnostnih organov 939 tujcev.

Po opravljenih postopkih evidentiranja, zdravstveni in humanitarni oskrbi je večina tujcev, ki so v Slovenijo prispeli okoli 3. in 9. ure v spremstvu slovenskih policistov z vlaki in avtobusi, že nadaljevala pot proti Jesenicam (Podrožca) in nastanitvenem centru v Šentilju, so sporočili s PU Novo mesto.

Premier Miro Cerar na današnji novinarski konferenci.
Premier Miro Cerar na današnji novinarski konferenci. FOTO: POP TV

Kje, kdaj, za koliko časa bo postavljena ograja, ni znano

14.31: Cerar je dejal, da bodo tehnična sredstva na določenih delih meje in da bodo usmerjala begunce proti vstopnim točkam. Kdaj in kje jih bo Slovenija začela postavljati, ni želel povedati, vsekakor pa "jih bomo začeli postavljati v naslednjih dneh". Ni želel odgovoriti niti na vprašanje, kje in kako je Slovenija kupila tehnične ovire: "Gre za zaupne postopke, kar moram tudi sam spoštovati. Je pa za takšno nabavo predviden poseben postopek in po njem tudi ravnamo."

Pri postavljanju ovir namerava država po zagotovilih Cerarja spoštovali vse predpise, poudarja pa, da je mejni režim specifičen in da tu "veljajo neka posebna pravila". Kjer meja s Hrvaško ni določena, bo država tudi pazila, da ne bi prejudicirala meje, je zagotovil. "Ne bomo dali razloga za napetost med državama ali celo konflikt zaradi ovir. To želimo početi sporazumno s sosedo."

Zagotovil je, da postavitve tehničnih ovir ni predlagala EU ali katera od njenih članic. "Za to smo se odločili sami in avtonomno," je dejal in dodal, da je Slovenija takšen ukrep napovedovala že nekaj časa. "Tega si nismo želeli, a je potrebno," je še dejal.

14.19: Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je nadaljevala, da Slovenija opazuje, kaj delata Avstrija in Nemčija. ''Slovenija neomejenih kapacitet nima, zato sprejemamo - morda tudi nepriljubljene - ukrepe, da preprečimo humanitarno krizo,'' je dejala. Dodala je, da pričakuje, da bo EU napela vse sile za zaščito schengenskega območja.

Na vprašanje, kako bo ravnala policija, če bodo migranti mejo prestopili kljub tehničnim oviram, je ministrica odgovorila, da je vsak, "ki vstopa na naše območje, dolžan spoštovati zakonodajo": "Nobena dejanja, ki pomenijo ogrožanje javnega reda in miru ter varnosti, niso dovoljena, zato se bo policija na to odzvala.

Cerar: Begunski val ne pojenja. Postavili bomo ograjo

14.09: Premier Miro Cerar je na novinarski konferenci povedal, da se vlada včeraj seznanila z novim begunskim valom. Na poti proti Sloveniji je okoli 30.000 beguncev in tudi število ljudi, ki še naprej prihaja v Grčijo in se nato odpravlja proti srednji in zahodni Evropi, se ne zmanjšuje. Ob tem pa se zaveze iz Bruslja za varovanje zunanje meje EU ne uresničujejo. Gre torej za situacijo, v kateri se Slovenija "lahko že jutri" sooči z izjemno velikim številom beguncev. Ker Avstrija in Nemčija že ožita sprejem beguncev - Avstrija je sporočila, da bo sprejemala po 6.000 beguncev dnevno, podobno bo po Cerarjevih besedah ravnala Nemčija - bi to pomenilo, da bi pri nas lahko ostalo veliko število ljudi. Ker prihaja zima, bi lahko za nas to pomenilo humanitarno katastrofo. 

''Odločili smo se, da bomo na meji med Slovenijo in Hrvaško postavili začasne tehnične ovire, tudi ograjo'' je dejal premier. Poudaril je, da Slovenija ne zapira meja, pač pa bomo tako zagotovili nadzorovano spuščanje beguncev v državo. 

Madžarska ograja. Bo naša tudi taka?
Madžarska ograja. Bo naša tudi taka? FOTO: Mojca Hanžič

Dodal je, da mu je kot človeku hudo, da postavljamo meje. ''Ampak kot premier moram sprejeti odgovornost, da zagotovimo varnost beguncem in državljanom,'' je dejal in poudaril, da se je Slovenija zavezala za varovanje schengenske meje. Obseg migracij je za dvomilijonsko državo prevelik. Država bo po njegovih besedah dnevno sprejela toliko migrantov, kot jih bo lahko oskrbela in kot jih bo lahko usmerila naprej v Avstrijo.

Povedal je še, da je o postavitvi ograj obvestil tudi druge države, prav tako tudi predsednika Evropske komisije in sveta. 

Stilianides: 'Nekaj časa smo se v Evropi lahko pretvarjali, da je to težava nekoga drugega. Nič več.'

13.15: Na 7. Slovenskih razvojnih dnevih, ki potekajo v DZ, so obravnavali tudi priprave na Svetovni humanitarni vrh, ki bo maja 2016. Med razpravo na temo aktualnih potreb in izzivov na področju humanitarne pomoči, v kateri je sodeloval tudi evropski komisar za humanitarno pomoč Hristos Stilianides, so se dotaknili tudi aktualne migrantske krize.

Stilianides je med razpravo opozoril, da se je človeško trpljenje zaradi konfliktov, naravnih nesreč ter socialne in gospodarske krhkosti v zadnjih letih drastično okrepilo. "Nekaj časa smo se lahko v Evropi pretvarjali, da je to težava nekoga drugega. Nič več. Slovenija pa je trenutno na udaru migrantske in begunske krize, ki so jo povzročili razni globalni pretresi," je povedal komisar.

Humanitarne potrebe se stalno povečujejo in humanitarna skupnost jih po besedah Stilianidesa poskuša zadovoljiti. "A bodimo realni. Večina humanitarnega dela poteka na območjih konfliktov in kriz, ki potrebujejo politične rešitve. Veliko teh kriz pa potrebuje primerni razvoj in dolgoročne rešitve," je dejal in dodal, da je preživetje ljudi, ki jih prizadenejo te krize, v veliki meri odvisno od humanitarne pomoči.

Kot primer je navedel krizo v Siriji, kjer po njegovem mnenju humanitarna pomoč nikoli ne bo dovolj, če se ne doseže politične rešitve. "Humanitarna pomoč je lahko le kratkoročna rešitev. Ne preprečuje ali končuje konfliktov in ne ustvarja družbenega ali gospodarskega napredka," je poudaril Stilianides.

13.08: Novinar oddaje SVET je ob meji opazil vojake, sicer je v Brežicah in v Dobovi mirno. 

Prostovoljci se pripravljajo na tretji val beguncev

13.02: V Slovenski filantropiji so prostovoljcem na terenu že sporočili, da so na poti proti Sloveniji večje skupine migrantov. V prihodnjih dneh bodo tako ekipe prostovoljcev še okrepili. Na terenu je trenutno sicer nekaj več kot 100 njihovih prostovoljcev, tudi zato, ker so se v zadnjih dneh nekoliko zmanjšale potrebe na Šentilju. V prihodnjih dneh pa načrtujejo, da jih bo skupno več kot 130.

Prav tako povečujejo količino hrane v sprejemnih in namestitvenih centrih, je povedal Peter Tomažič iz Slovenske Karitas.

Ves čas je v pripravljenosti tudi 900 zaposlenih in prostovoljcev Rdečega križa. Navadno sta se dnevno izmenjavali dve ekipi po 200 prostovoljcev, trenutno pa jih je manj, saj je tudi potreb manj. V pripravljenosti je vseh 91 ekip prve pomoči.

Namestitveni center Šentilj je bil nekaj časa celo prazen 

9.10: Včeraj je bilo ob 17. uri v nastanitvenem centru Šentilj 585 migrantov, ki so jih avstrijski varnostni organi ob 17.45 na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj sprejeli v svojo državo. Do 2.20 je bil nastanitveni center Šentilj prazen, a nato se je spremenilo, ko je iz Dobove pripeljal vlak, na katerem je bilo 1083 migrantov, so sporočili s PU Maribor. Dodatnih 438 migrantov so iz Dobove v Šentilj pripeljali ob 6.16, in sicer z 9 avtobusi.

Avstrijski varnostni organi so danes ob 8.20 na bivšem starem mejnem prehodu Šentilj v svojo državo že sprejeli 500 migrantov, tako, da je trenutno v nastanitvenem centru Šentilj nastanjenih 1.021 oseb. V Šentilju okoli 9.40 pričakujejo prihod novega vlaka iz Dobove, s katerim bo od tam prepeljanih 484 migrantov.

Hrvaški varnostni organi so najavili, da bodo na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje okoli 11. ure predali 226 migrantov, ki jih bodo s 4 avtobusi pripeljali iz Slavonskega broda. Registrirali jih bodo v sprejemnem centru Gruškovje.

9.02: Včeraj so iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo evidentirane migrante prepeljali trije izredni potniški vlaki. Prepeljanih je bilo 1614 migrantov. Danes pa je en izredni vlak iz Dobove preko Jesenic v Avstrijo prepeljal 540 evidentiranih migrantov, so sporočili s PU Kranj. 

9.00: Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra do danes je v Slovenijo vstopilo 171.130 migrantov, od tega v ponedeljek 5341, danes do 6. ure pa 1521. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 6. uri 2154 migrantov, največ na Šentilju in v Gornji Radgoni. Slovenijo je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 156.326 migrantov.

8.22: Mejo v Rigoncah, kjer je v preteklih tednih mejo prestopilo na tisoče beguncev, varujejo policisti. 

Novi vlaki

7.00: Potem ko so bili v ponedeljek popoldne vsi zbirni in nastanitveni centri po Sloveniji prazni, sta zvečer v Dobovo prispela dva vlaka, prvi nekaj minut po 19. uri s 1065, naslednji pa malo pred polnočjo s 1021 migranti. Po zdravstveni in humanitarni oskrbi ter opravljenih policijskih postopkih sta proti Šentilju in Jesenicam odpeljala dva vlaka z nekaj več kot 1600 migranti.

Še preden je v Dobovo ob treh zjutraj prispel današnji prvi vlak, so policisti proti Jesenicam pospremili dodaten vlak s 540 migranti, ob pol petih zjutraj pa prav tako proti Jesenicam še osem avtobusov s 438 migranti.

Ograja?

6.50: Po neuradnih informacijah se je vlada odločila za postavitev ograje na južni meji v naslednjih dneh. 120 kilometrov žičnate ograje naj bi namreč že bilo v Sloveniji, postavljati pa jo lahko začnejo takoj, ko bodo zbrali dovolj dovoljenj lastnikov zemljišč, na katerih bo stala. Kot je po seji vlade povedal predsednik SD Dejan Židan, bo imel najverjetneje predsednik vlade Miro Cerar danes novinarsko konferenco, na kateri bo javnosti pojasnil podrobnosti. 

6.47: Vlaka z begunci sta v ponedeljek zvečer prispela tudi v Dobovo, zgodaj zjutraj je prispel še eden. 

6.37: Po predhodni najavi hrvaških varnostnih organov je danes okrog 1.30 ure iz Republike Hrvaške na mednarodni mejni prehod v Petišovce z 10 avtobusi prispelo 514 migrantov. Postopek evidentiranja tujcev je potekal v sprejemnem centru v Petišovcih in Dolgi vasi. Po končanih postopkih so jih prepeljali v nastanitveni center Gornja Radgona, je sporočila tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš

Danes okrog 7.00 ure bo iz Republike Hrvaške prispelo še 10 avtobusov z okrog 570 migranti in tekom dneva še 8 avtobusov z okrog 400 migranti.

V nastanitvenem centru v Lendavi ter v sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno ni migrantov.

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10