'V Slovenijo kriza prihaja z zamikom'

Vlada je danes potrdila napovedani drugi paket ukrepov za blažitev posledic finančne in gospodarske krize, katerega bistveni del je spodbuditev kreditne aktivnosti. "Posojilni krč se ne bo sam od sebe sprostil. In če se ne bo, bodo podjetja začela izgubljati sapo," je na novinarski konferenci po seji vlade ocenil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Gaspari meni, da je drugi paket ukrepov za blažitev posledic krize glede na splošni gospodarski položaj, ki se ne izboljšuje niti v Evropi niti v Sloveniji, potreben. Sam žal ne ve, ali je to tudi zadnji paket ali ne. V Slovenijo sicer kriza prihaja z zamikom, zato izgleda, da ni tako resna kot drugod po Evropi.

Danes sprejeti ukrepi gredo v smeri zagotovitve dodatnih virov financiranja, ki jih zaradi nedelovanja evropskih finančnih trgov v slovenskem finančnem sistemu močno primanjkuje, ter odpravljanja negotovosti in nezaupanja med samimi finančnimi ustanovami ter tudi do gospodarskih subjektov, je povedal minister.

Dve jamstveni shemi

Da bi se ta negotovost zmanjšala in bi se kreditni tok izboljšal, vlada predlaga dve jamstveni shemi, je povedal Gaspari. Kot prvo je omenil jamstveno shemo bankam za splošno kreditiranje podjetij, v primeru, da ta ne bi zaživela, pa individualna poroštva države za zadolževanje podjetjem.

Gaspari je izpostavil še dokapitalizacijo Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banke), o kateri bo DZ odločal v začetku marca, z njo pa se bo lahko okrepilo kreditiranje izvoznega gospodarstva ter malih in srednjih podjetij.

Vlada je poleg tega pripravila ukrepe za zagotavljanje in povečanje obratnega kapitala tistih industrijskih in gospodarskih sektorjev, ki so zaradi krize ogroženi bolj, kot če krize ne bi bilo. Gre za tri ukrepe, je povedal Gaspari in naštel: ukrep podpore strateškim projektom s področja čiste in tehnološko napredne industrije v višini 100 milijonov evrov, financiranje potrebnega obratnega kapitala podjetij v težavah v višini do 500.000 evrov ter skrajšanje plačilnih rokov, vezanih na davek na dodano vrednost (DDV).

S področja trga dela, vseživljenjskega učenja in socialne varnosti je vlada pripravila ukrepe v skupni vrednosti 40 milijonov evrov.

V zadnjem paketu pa so ukrepi s področja infrastrukture ter energije in okolja. Med njimi je Gaspari navedel energetsko sanacijo objektov v javni lasti v vrednosti približno 20 milijonov evrov in širokopasovno povezavo za javne ustanove.

Minister Gaspari je po današnji seji vlade dejal, da vlada ne razmišlja o znižanju prispevne stopnje delodajalcem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. "V sredo sem rekel, da je vlada predvidela v fazi priprave prvega paketa ukrep, ki bi dal boljši rezultat kot potem naknadno sprejeti ukrepi, ki so bili dogovorjeni s socialnimi partnerji, to pa je znižanje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje," je pojasnil Gaspari. Predsednik ZSSS Dušan Semolič se je namreč danes odzval na Gasparijevo sredino izjavo, da bi bilo pametno vsaj za leto 2010 razmišljati o ukrepu znižanja prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot o generalnem ukrepu zniževanja stroškov v sektorju gospodarstva.

Vlada sprejela paket varčevalnih ukrepov

Vlada je kot sestavni del svežnja protikriznih ukrepov na današnji seji sprejela tudi 30 varčevalnih ukrepov, je po seji vlade pojasnil generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl. Ukrepi so med drugim povezani s stroški plač v javnem sektorju in materialno-tehničnimi pogoji dela državne uprave.

Prvih devet izmed 30 ukrepov je tako povezanih s stroški plač v javnem sektorju. Tako je dogovorjeno, da bo manjši prirast stroškov plač, kot se je načrtovalo v času, ko se je podpisovalo kolektivne pogodbe, je pojasnil Cvikl.

Naslednji sklop ukrepov je povezan z materialno-tehičnimi pogoji dela državne uprave. Tako se med drugim zavezujejo, da bodo na ministrstvih sami pisali zakone in tako zmanjšali stroške avtorskih honorarjev, pripravili bodo uredbo o reprezentanci, zmanjšali stroške za prevoze in telefone ter zmanjšali stroške državnih proslav. V stroške prehrane v menzah državne uprave pa bodo v polni meri vključili variabilne stroške in upoštevali obseg nadomestila za prehrano, je še pojasnil Cvikl.

Vlada poleg tega predlaga še pet ukrepov javnim zavodom, Kapitalski družbi, Slovenski odškodninski družbi in javnemu sektorju v celoti, naj sami ukrepajo enako kot vlada, zagotovijo pa naj tudi omejevanje plač in nagrad.

Pogodbe podpisane do aprila?

Vlada je danes tudi sprejela splošni dogovor s partnerji v zdravstvu za letošnje leto. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo tako lahko začel s podpisovanjem pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za zdravje Borut Miklavčič, ki pričakuje, da bodo pogodbe podpisane do aprila.

Tudi zdravstvo in zdravstveni izvajalci delijo usodo ekonomskih razmer v državi, je pojasnil minister in dodal: "Zato je bila ena mojih prvih nalog, da bi čim prej in čim bolj jasno vedeli, kakšne bodo naše finančne možnosti v letošnjem letu."

Pogajanja s partnerji v zdravstvu za letos so se po njegovih besedah začela novembra in so potekala sorazmerno hitro. Kot je dejal Miklavčič, je zato vlada lahko danes sprejela splošni dogovor za letos. Osnovne značilnosti tega dogovora so, tako minister, da v enem delu novih oblik zdravljenja povečujemo obseg programov zdravstvenega varstva v naši državi. Ob tem je pojasnil, da bo sicer na splošno ostal na ravni iz lanskega leta.

Glede načrtovanih javnih razpisov - za katere zdravstvene programe bi tu šlo in ali bi bil naročnik teh razpisov ZZZS, je Miklavčič pojasnil, da bodo javni razpisi odvisni od razpoložljivosti sredstev tekom leta in ukrepov. Kot je dejal, bo te razpise opravil zavod, ki bo tudi sklepal pogodbe.

Na novinarsko vprašanje, katere ukrepe ima ministrstvo še v načrtu za varčevanje pri izvajalcih zdravstvenih storitev, pa je Miklavčič spomnil, da je vlada sklenila pripraviti reformo v zdravstvu. Na vprašanje, koliko bodo varčevalni ukrepi pri plačah javnih uslužbencev vplivali na zdravstveno blagajno, je Miklavčič pojasnil, da bo učinek viden, ko bodo podpisani dogovori. "Definitivno bodo ti učinki vidni tudi na področju zdravstva. Zato je vlada danes ob potrjevanju finančnega načrta ZZZS za letošnje leto zavodu naložila, da takoj pristopi k rebalansu in v njem upošteva dosežen dogovor iz pogajanj o plačah, makroekonomska gibanja v letu 2009 in lastne ukrepe, ki jih bo sprejel za racionalizacijo."

Ali bo Fakin odstopil?

Na vprašanje, ali pričakuje, da bo direktor ZZZS Samo Fakin odstopil, je minister za zdravje spomnil, da je skupščina ZZZS minuli teden razpadla in to je po prepričanju ministra odgovornost strokovne službe in upravnega odbora zavoda. "Izvajalci, sindikati in delodajalci morajo odločiti, ali so zadovoljni s strokovno službo ali ne," je poudaril minister. Dodal je tudi, da "nimam pristojnosti razreševati direktorja, imam pa možnost, da sem z nekom zadovoljen, z nekom pa ne."