V Sloveniji živijo tudi Krofi, Pusti in Kurenti, prodaja krofov narašča

V začetku lanskega leta je v Sloveniji živelo 353 prebivalcev s priimkom Pust, 314 s priimkom Kurent in 37 s priimkom Krof. Največ Pustov (138) in Kurentov (179) je živelo v osrednjeslovenski statistični regiji. V podravski statistični regiji, kjer so kurenti doma, se je Kurent pisalo le 10 prebivalcev, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS).

Glavna trgovska pustna družabnica Italija

Po navedbah SURS je Slovenija od januarja do novembra 2019 uvozila za skoraj 8 milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo – pri tem so upoštevani tudi izdelki za čarovniške trike in podobno – izvozila pa jih je za skoraj 3 milijone.

Pri trgovanju s tovrstnimi izdelki je bila njena glavna partnerica Italija. Iz te države smo namreč uvozili za 2,3 milijona evrov karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo, kar pomeni 29 odstotkov celotnega uvoza tovrstnih izdelkov. V omenjene države pa smo jih izvozili za 2 milijona evrov, to je 70 odstotkov celotnega izvoza teh izdelkov. Vrednost uvoza karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo je v vseh letih od 2000 naprej močno presegala vrednost izvoza, še potrjujejo podatki SURS.

Brez krofov ni pusta, koliko nas stanejo?

Slovenci največ krofov pojemo ravno v dneh okrog pusta, zato si proizvajalci zdaj manejo roke.

V Mlinotestu jih cvrejo in prodajajo vse leto, tako v Sloveniji kot v tujini. Ocenjujejo, da jih v pustnem času prodajo od dva do tri milijone. V Don Donu v tem obdobju prodajo 40 odstotkov letne prodaje. Lani je tako šlo v slast osem milijonov njihovih krofov, za letos pa pričakujejo, da jih bo šlo še približno dva milijona več. Da so krofi vse bolj priljubljena sladica, opažajo tudi na Trojanah, kjer načrtujejo, da jih bodo v letošnji pustni sezoni ocvrli okrog 100.000.

Proizvajalci krofov se strinjajo, da je še vedno najbolj priljubljen klasičen krof z marelično marmelado in sladkornim posipom. Takšnih krofov največ prodajo na Trojanah, kjer ponujajo še krofe, polnjene z borovničevo marmelado ter krofe z vanilijevim polnilom in čokoladnim prelivom. Slednje ponujajo tudi v Don Donu, kjer letos prvič cvrejo krofe z dvojnim polnilom – polnjene s čokolado in vaniljo ali čokolado in gozdnimi sadeži. V Mlinotestu poleg klasičnega krofa ponujajo še  miške, flancate in ameriške krofe, ki so v prodaji tudi preostali del leta.

Pri domači peki je pomembna izbira kakovostnih sestavin

Ob pripravi domačih krofov je pomemben izbor kakovostnih moke, jajc, masla ali dobre margarine in za cvrtje primerne maščobe, kot je na primer mešanica repičnega in arašidovega olja ali sončnično olje, je svetovala Lea Demšar z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Priporočila je tudi, da izberemo marelično polnilo, ki vsebuje visok delež marelic in čim manj dodatkov. Ob tem je izpostavila, da maščobo za cvrtje segrejemo le do temperature od 150 do 180 stopinj Celzija in je ne prekoračimo. Ob tem moramo paziti, da temperatura maščobe ne niha preveč.

Klasični krofi niso primerni za alergike, ljudi z refluksom, prekomerno težo in sladkorno boleznijo

Krofi so lahko problem za zdravje predvsem zaradi relativno visoke energijske vrednosti izdelka, slabih maščob in nepravilno izvedenega postopka cvrtja. A za aktivno in zdravo osebo, ki se uravnoteženo prehranjuje, 'kakšen krof sem in tja' ne vpliva na zdravje, je zagotovila Demšarjeva.

S krofi, ki se prodajajo na trgu, ljudje poleg naravnih sestavin v telo vnesemo tudi aditive oziroma prehranske dodatke, kot so emulgatorji, arome, barvila in sredstva za obdelavo moke. Demšarjeva je zato opozorila, da običajni krofi niso primerni za alergike na jajca, gluten, mleko ali aditive, za osebe s prekomerno težo ali s sladkorno boleznijo, pa tudi za ljudi z refluksom ne. Lahko pa alergiki jedo krofe brez glutena, ki so običajno tudi brez kazeinata, laktoze in jajc, je zagotovila

Povpraševanje po alternativnih krofih vse večje

Kljub velikemu številu prodanih običajnih krofov se krofi, primerni za alergike, najdejo v redkih manjših prodajalnah. Veganske pustne krofe med drugim prodajajo v ljubljanski prodajalni in slaščičarni Sameja, kjer je mogoče kupiti veganske, navadne marmeladne, pirine, čokoladne in vanilijeve krofe, pa tudi veganske flancate. Kot so povedali, so lani v enem pustnem tednu prodali od 6000 do 8000 različnih krofov, letos pa pričakujejo podobno prodajo.

Veganske pirine krofe po naročilu je mogoče kupiti tudi v trgovini brez plastične embalaže Rifuzl, kjer jih zanje izdeluje trgovina z zdravo prehrano Presnica. Tudi v Kranju je pirine krofe brez mleka in jajc mogoče po naročilu kupiti v trgovini Krajček, kjer so zatrdili, da je povpraševanje po njih vsako leto večje. Lansko pustno sezono je bilo krofe brez glutena, jajc in mleka mogoče kupiti tudi v prodajalni Cojzla na ljubljanski tržnici, kjer so jih prodali več kot 5000. Veliko povpraševanja je tudi letos, a krofov za enkrat še nimajo v prodaji.

Po pustnem prenajedanju post, koliko mesa sicer pojemo Slovenci?

Po pustnem torku pride pepelnična sreda, s katero se za kristjane začne 40-dnevni post. To je obdobje pred veliko nočjo, v katerem se kristjani odpovejo zlasti mesu. Zato nekaj statistike o tem živilu.

Prebivalec Slovenije je v letu 2018 za prehrano porabil povprečno 93 kg mesa. Samooskrba s svežim mesom in predelanimi mesnimi proizvodi ni bila v Sloveniji v letih od 2000 do 2018 nikoli 100-odstotna. "Visoke stopnje samooskrbe smo dosegali pri svežem konjskem, govejem in perutninskem mesu (omenjene vrste mesa izvažamo). Pri svinjini je bila stopnja samooskrbe najnižja, v 2018 le 38-odstotna. To pomeni, da je bilo od svinjine, v letu 2018 porabljene v Sloveniji, pri nas pridelane le 38 odstotkov," so pojasnili na SURS.