Ukrajinski begunci, nastanjeni v stanovanjih zunaj namestitvenih centrov, lahko od sobote dalje računajo na dve pomoči države. Prva je denarna pomoč za osebno namestitev, torej denar za najemnine. Druga pa je pomoč za preživetje.
To pomeni, da država ukrajinskim beguncem ne bo krila samo najemnin, temveč bo vsakomur, ki ne bo bival v nastanitvenem centru, nakazala še pomoč glede na slovenski minimalni dohodek. Ta bo s 1. aprilom znašal 421 evrov. A to le za prvo osebo, nato pa po lestvici še dodatno za vsakega naslednjega družinskega člana. Za dve osebi bi tako družine dobile 130 odstotkov minimalnega dohodka, za tri osebe pa 160 odstotkov. Pri tem pa povračilo za najemnino ne sme presegati višine minimalnega dohodka.
In kaj to v praksi pomeni denimo za begunko z dvema otrokoma? Recimo, da najemnina ne presega 421 evrov, denarna pomoč za tri osebe pa ob tem znaša nekoliko več kot 671 evrov. Izračun skupaj nanese skoraj 1100 evrov.
In medtem ko bodo tisti, ki so nastanjeni v namestitvenih centrih, upravičeni zgolj do žepnine v višini 120 evrov, ne pozabimo, da bodo vsem ukrajinskim družinam pripadali tudi vsi dodatki iz socialnih transferjev. "Tu gre za otroški in starševski dodatek, pomoč ob rojstvu in dodatek za nego. Vsi ti družinski prejemki," pove Dušan Mikuž z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V uradu za migracije ob tem poudarjajo, da se vse te pravice izničijo, ko se oseba zaposli. Ko bo dobival plačo, bo moral torej begunec iz Ukrajine plačevati najemnino enako kot slovenski državljani, pav tako pa ne bo več dobival denarne pomoči.
