V Sloveniji zaradi neustreznega zdravljenja vsako leto umre 1000 bolnikov

Še dve leti po smrti žene Sonje je opisovanje dogodkov, ki so mu življenje obrnili na glavo, za Jerneja Golca kot odpiranje globokih ran. Ran, ki se ne bodo nikoli zacelile. Če bi vedel, bi jo takrat peljal v Gradec, pravi. Če bi vedel, ne bi šel v bolnišnico Ptuj, kjer so ju ob hudih bolečinah v žolčniku sredi noči le poslali domov. "Vsi so govorili, da žolč pač boli, ampak njo je res hudo, res bolelo," pripoveduje Golc. 

Uspelo mu je dokazati nepravilnosti pri zdravljenju. Odločba Komisije za varstvo pacientovih pravic je potrdila, da so bile Sonji Golc kršene pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. "Midva sva bila prepričana, da vse normalno poteka, nihče nama ni povedal, da obstaja dvoodstotna možnost, da pride do smrti. Midva se takrat tega nisva zavedala," pravi. 

Po tragediji je iz zdravniških dokumentov bral štiri povsem različne razloge smrti, kar mu je zbudilo sum, da le ni vse, kot bi moralo biti. A ko doživiš tako izgubo, ne zmoreš razmišljati o tožbah, odškodninah in kar je še takšnega, pravi. "V tisti situaciji imaš pogreb, podjetje sva imela, dva otroka, ne moreš razmišljati o pritožbah in bojih," razlaga. 

Takrat mu je pomagala varuhinja bolnikovih pravic, ki je ujela 30-dnevni rok za pritožbo. Da je izjemno težko svojcem po takih dogodkih dokazovati zdravniško krivdo, ob tem dodaja odvetnica Nina Cek iz Odvetniške družbe Nina Cek, ki se ukvarja s tožbami v primerih sumov zdravniških napak.

"Uveljavljanje zahtevkov je izjemno problematično, ker gre za ugotavljanje, kaj bi bilo, če bi zdravnik ravnal drugače. In prav tu je največ težav: z neodvisnimi mnenji kot ugotavljanjem vzrokov in posledic," je pojasnila Cekova in dodala, da v Sloveniji ne vodimo evidence sodnih postopkov v primerih zdravniških napak. 

Prepričana je, da bi bilo za svojce gotovo lažje, če bi država zagotovila sklad odškodnin za primere, ko bi napačno zdravljenje povzročilo res hudo škodo, saj so tožbe zdaj dolge in naporne. "Postopki trajajo 10, 20 let. Kar je za paciente, ki so oškodovani v zdravljenju in potem še v sojenju, res težko," dodaja.

Nepopolno odpustno pismo ali napotitev domov, morda neprepoznavanje septičnega šoka, kar je vodilo v odpoved srca, ali vse troje? Golc je čedalje bolj prepričan, da bo tudi on naposled iskal svoje odgovore na sodniji. Če bo v odškodninski tožbi uspel, bo vse, kar mu bo dosojeno, podaril v dobrodelne namene. Poudarja namreč, da ne gre za denar, ampak za to, da se kaj takega, kot se je njemu, ne bi zgodilo nikomur več.

V Sloveniji zaradi neustreznega zdravljenja vsako leto umre 1000 bolnikov

V Sloveniji po ocenah iz nekaterih tujih raziskav zaradi neustreznega zdravljenja sicer vsako leto umre kar tisoč bolnikov, polovico teh napak pa bi lahko preprečili, ocenjujejo na ministrstvu za zdravje. Lastnih ocen ministrstvo za zdravje sicer nima, ker o zapletih in napakah ne poročajo vse zdravstvene ustanove.

To naj bi se z Zakonom o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki so ga novembra sprejeli poslanci, kmalu spremenilo. 

Za kršitev zakona so za posameznike in pravne osebe predvidene globe od 100 do 5000 evrov. 

Kakšne so bile pripombe na predlagani zakon? V SDS menijo, da zakon ne rešuje glavnih težav v zdravstvu, kot so dolge čakalne dobe. V zdravniški zbornici pa, da tak zakon ne bo spodbudil razvoja kulture kakovosti in varnosti v zdravstvu.