V Sloveniji so najugodnejši pogoji za nastanek neviht

V oddaji 24UR ZVEČER sta o tem, kaj nas čaka in kaj je razlog za te pojave, spregovorila Vladimir Djurica z Elektroinštituta Milan Vidmar in fizik dr. Matjaž Ličer z agencije za okolje.

Kot je uvodoma pojasnil Djurica, je letos kar zanimivo stanje. "Število zabeleženih udarov je doseglo okoli 530.000, kar se mogoče lahko izenači z letom 2019, v primerjavi s preteklima letoma pa smo letos že skoraj za faktor dva presegli razelektritve," je pojasnil.

Najhuje je bilo 13. julija, Djurica je dejal, da je bilo takrat doseženo rekordno število razelektritev, to je okoli 95.000. "To so vse razelektritve znotraj oblaka in oblak-zemlja, ki povzročajo največ škode." Kot je nadaljeval, jih je to kar precej presenetilo, opazili so, da je bilo več nevihtnih valov, kar je nenavadno. "Kar se tiče števila udarov oblak-zemlja, ni bila zelo nenavadna nevihta, bolj povprečna, je pa dogajanje znotraj oblaka bilo zelo intenzivno," je pojasnil.

Slovenija pa po gostoti strel skupaj s severom Italije in vzhodom Avstrije kar izstopa, je dodal. Naša država namreč leži na področju, kjer je največ udarov strel, to pa zaradi tega, ker so tukaj najugodnejši pogoji za nastanek neviht.

Kot je poudaril, podatki Elektroinštituta vplivajo tudi na izboljšave v gradnjah, Slovenija je na tem področju kar napredna. "V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo uspeli v zakonodajo vnesti dejanske merilne podatke o gostoti strel na področju države in tako projektanti lahko dobijo ustrezne podatke, s katerimi ustrezno projektirajo strelovodno zaščito za svoje objekte," je sklenil Djurica.

Kako pa okoljske spremembe vplivajo na oceane in morja?

Nova študija kaže, da bo atlantska meridionalna cirkulacija, del katere je tudi zalivski tok, do sredine tega stoletja razpadla. Kot je pojasnil dr. Ličer, se znanstveniki že kar nekaj časa ukvarjajo s kolapsom te cirkulacije, pri kateri gre v bistvu za kolaps vertikale. "Zalivski tok tovori toploto proti Evropi, voda se ohladi, potone proti dnu in proti jugu. Ker se pa tali Grenlandija, pa prihaja v to območje ogromno sveže vode, ki ima nizko gostoto – in ta del slabi," je razložil. 

V nadaljevanju je pojasnil, da je to, kar mi poznamo kot zalivski tok, v veliki meri gnan vetrno, torej na podlagi vetrov, ta del cirkulacije pa ni tisti, ki slabi, slabi namreč del tonjenja. To bi po njegovih besedah pomenilo, da bi transport toplote proti Evropi oslabel za nekaj odstotkov. "Manj transporta toplote za Evropo pomeni ohladitev na severu in otoplitve v Sredozemlju in na to nas opozarjajo atmosferski znanstveniki," je poudaril.

Segrevanje planeta oziroma segrevanje tal je povezano s tem, da imamo več energije za razvoj neurij, je dodal. "Ob segrevanju lahko zlasti v Sredozemlju pričakujemo več ekstremnega vremena, več hudih padavin, vročine, suše," je dejal. Kar je po njegovih besedah zaskrbljujoče, ker je Sredozemlje že zdaj vroča točka za podnebne spremembe in negativno bilanco sladke vode. "Težave pa bodo tudi z zagotavljanjem pitne vode, z zagotavljanjem vzdrževanih kmetijskih površin."

Tudi na morju lahko pričakujemo spremembe, po besedah dr. Ličerja sta najbolj možna dva efekta. Eden je dvig srednje gladine morja, ki je povezana s tem, da se talijo polarne kape in ledeniki. "Drugi efekt pa je povezan s tem, da se morje segreva in termično razpenja. Z dvigom srednje gladine morja v severnem Jadranu je povečana verjetnost za obalne poplave," je sklenil dr. Ličer.