V Ljubljani so nazadnje toliko vročih dni v Ljubljani našteli leta 1998, ko jih je bilo 33. Meteorologi pa pričakujejo, da se bo število dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija še povečalo za vsaj dva ali tri dni, ker temperatura v teh dneh najverjetneje še ne bo padla.
Medtem so na območju severnoprimorskega Krasa, kjer je zagorelo minulo sredo, v popoldanskem času s policijskim helikopterjem pregledali požarišče, pri tem pa odkrili tri žarišča. Eno med njimi je nenevarno, ostali dve pa gasilci iz Kostanjevice zalivajo z vodo. Preko noči bo postavljena gasilna straža, so sporočili iz republiškega centra za obveščanje. Žarišča so odkrili za lovsko kočo v Kostanjevici, med krajema Selo na Krasu in Nova vas ter med krajema Korito in Hudi Log.
Temperaturni ekstremi
Najvišja temperatura zraka 40.7 °C je bila izmerjena 5. julija 1952 v Krškem. Temperatura zraka je presegla 40 °C še v Radovici pri Metliki 28. junija 1935, več kot 39 °C pa so namerili v Murski Soboti, Solkanu, Celju in Mariboru. Absolutno najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji je bila 15. in 16. februarja 1956 na Babnem polju in sicer –34.5 °C, pod –30 °C pa se je spustila še na meteoroloških postajah na Rakitni, Rudnem polju, Novi vasi na Blokah, Sodražici, Kočevju in Murski Soboti.
Temperaturne razmere v Sloveniji
Temperatura zraka v Sloveniji ima značilen dnevni in letni hod. Najvišje dnevne vrednosti temperatura doseže zgodaj popoldne, običajno med 14. in 15. uro, najnižje vrednosti pa tik pred sončnim vzhodom. Najpogosteje je najtoplejši mesec v letu julij, najnižje temperature pa običajno zabeležimo v januarju z izjemo visokogorja, kjer je temperaturni nižek dosežen v mesecu februarju. Temperatura zraka v splošnem z nadmorsko višino pada, v povprečju se povprečna letna temperatura zraka na vsakih 1000 m zniža za 5.3 °C.
Poleg nadmorske višine na temperaturo vplivajo še relief oziroma lokacija postaje, vpliv večjih vodnih površin in vpliv poseljenosti. Vpliv lokacije je najbolj izrazit pri najnižji, posredno pa tudi pri povprečni temperaturi zraka. Ob jasnih in mirnih nočeh je v kotlinah in dolinah pogost pojav nastanek tako imenovanih jezer hladnega zraka. Pojav temperaturnih inverzij je zlasti opazen pozimi, neredko se zgodi, da jezera hladnega zraka v kotlini vztrajajo več dni in tako vplivajo ne le na najnižjo ampak tudi na povprečno in najvišjo temperaturo zraka. V topli polovici leta je vpliv kotlinske lege manj izrazit.
Vpliv večjih vodnih površin na temperaturo zraka v Sloveniji je omejen predvsem na vpliv morja. Vpliv morja zajema celo Primorsko ter sega po dolini reke Soče vse do Trente. Jeseni in pozimi so zato tam temperature višje, kot v krajih s podobno lego v notranjosti Slovenije. Spomladi pa vpliv morja nekoliko zavira segrevanje, kar je še posebej opazno pri najvišjih dnevnih temperaturah. Na temperaturo zraka vpliva tudi gostota poseljenosti. V povprečju je temperatura zraka v mestih zaradi večje gostote izvorov toplote (kurišča, promet, industrija...) in drugačnih fizikalnih lastnosti asfaltnih in betonskih površin nekoliko višja kot v okolici - večje kot je mesto, bolj očiten je ta vpliv.
