'Nič, kar smo dosegli v narodovi zgodovini, ni bilo doseženo čez noč'

Predsednik republike Borut Pahor je v videonagovoru ob dnevu reformacije in 100. obletnici ustanovitve prve slovenske narodne vlade izpostavil, da naj nam bo to "še enkrat navdih in nauk, da nič, kar smo dosegli v naši narodovi zgodovini ni bilo doseženo čez noč".

"Bil je potreben čas, narodno zorenje in velika vztrajnost pri zamislih, idejah in vrednotah, ki nas določajo kot Slovence, kot narod, nacijo in zdaj tudi kot državo," je dejal Pahor.

V videonagovoru je namreč spomnil na po njegovih besedah "posrečeno naključje, da na današnji dan reformacije, ko se Slovenci radi ponosno spomnimo na to, da nam je reformacija dala Primoža Trubarja in njegove sodobnike, da smo dobili ubeseden jezik, slovenščino, in na to, da smo bili med prvimi narodi, ki smo imeli prevod Biblije v materinem jeziku, praznujemo tudi 100. obletnico ustanovitve prve slovenske vlade".

Kot je namreč spomnil, je prva slovenska narodna vlada, ki je imela sedež v sedanji predsedniški palači in jo je vodil Josip Pogačnik, sicer trajala krajši čas, vendar je bilo dovolj, da je uzakonila slovenski jezik kot uradni jezik na ozemlju tedanje Slovenije.

Za prvo slovensko vlado zgodovinopisje medtem označuje narodno vlado v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bila je namreč prva slovenska vlada z vsemi pristojnostmi in organi in je v 33 dneh, kolikor je obstajala tedanja država, prevzela dotedanjo avstro-ogrsko birokracijo na vseh področjih ter jo slovenizirala.

Država SHS je nastala tik pred koncem prve svetovne vojne, 29. oktobra 1918, že 1. decembra tistega leta pa se je združila s Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Osrednja maša ob dnevu reformacije potekala v Ljubljani

V evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani bo ob 16. uri osrednje bogoslužje, ki se ga je med drugim udeležil tudi predsednik republike Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. 

Na Trubarjevi domačiji v vasi Rašica pa so pripravili prireditev, na kateri je slavnostni govornik zgodovinar Janez Weiss.

V prestolnici je vrata odprl grad Fužine, ki ga je v 16. stoletju sezidala rodbina Khisl, glavna podpornica protestantizma na Slovenskem, v njem pa so se zbirali slovenski protestantski pisci, kot so Primož Trubar, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin.

Dan reformacije so v torek počastili na osrednji državni proslavi na Ravnah na Koroškem, prejšnji petek pa tudi v Murski Soboti.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik.