Le policijski pečat na vhodnih vratih in beli svečki na pragu družinske hiše danes pričajo o tragediji, ki se je v soboto zvečer zgodila v Dravogradu – kot nemalokrat po podobnih črnih dnevih, pravita soseda družine: "V redu sta bila, odlična, tako eden kot drugi. Njega že dolgo nisem videla, sem mislila, da je imel kakšno prometno nesrečo."
V resnici pa je imel 38-letnik, nekdanji nogometaš, prepoved približevanja, ki so jo policisti izrekli aprila, preiskovalni sodnik pa naj bi jo podaljšal do prihodnjega meseca. "Seveda moramo storiti vse, da v času veljavne prepovedi približevanja nadziramo ta ukrep, preverimo, ali se ga povzročitelj nasilja drži ali ne, da vzpostavimo stik z žrtvijo in jo spodbujamo, da nas obvesti o vsaki kršitvi," pravi Alojz Sladič, višji samostojni policijski inšpektor. "Toda policisti ne morejo 24 ur na dan stati nekje in varovati žrtev, razen če obstajajo utemeljeni sumi, da bo v resnici kršena prepoved približevanja oziroma da bo ogroženo življenje," pa dodaja prof. dr. Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede.
Slovenija v povprečju beleži med pet in sedem intimnopartnerskih umorov letno, femicidi pa so najpogostejši razlog za nasilne in prezgodne smrti žensk pri nas, opozarjajo v Društvu SOS telefon. "Velika večina primerov, skoraj dve tretjini, se zgodi, ko povzročitelj ni bil prijavljen, kar pomeni, da je prijava še vedno zelo pomembna, vendar nas mora skrbeti dejstvo, da se nam to v tretjini primerov zgodi takrat, kjer je bilo na videz storjeno vse," pojasnjuje doc. dr. Jasna Podreka s Filozofske fakultete.
V tretjini primerov intimnopartnerski umor povzroči storilec, ki je imel že izrečeno določeno kazen ali ukrep prepovedi približevanja. V Sloveniji je vsako leto v povprečju izrečenih 900 prepovedi približevanja. Letos je tretjina storilcev prepoved kršila, v preteklih letih skoraj polovica. "Največ kršitev ukrepov prepovedi približevanja se nanaša na to, da kršitelji žrtvam pošiljajo sporočila ali jim pišejo po družbenih omrežjih," razlaga Sladič.
"Vedeti moramo, da se želja po maščevanju osebi, ki je storilca prijavila, po izrečeni prepovedi približevanja stopnjuje, in takrat postajajo posebej nevarni. Takrat bi morali imeti zelo dober, strog nadzor nad njimi, nekdo bi moral bolj sistematično delati z njimi, zato da bi ocenil njihovo osebnost, kakšna je njihova maščevalna naravnanost, česa vse so sposobni," dodaja Podreka. Ob ukrepu prepovedi približevanja, pravi, bi bilo po zgledu nekaterih držav smiselno razmisliti tudi o uporabi zapestnic za sledenje.
