V Sloveniji letos iz narave odvzeli 130 rjavih medvedov

Primer napada rjavega medveda na človeka, ki se je zgodil v ponedeljek, so po navedbah Ministrstva RS za okolje in prostor (MOP) proučevali strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Po informacijah je človek presenetil medveda, ki – razen v smeri prihoda človeka – ni imel drugega izhoda, zato sta se srečala in medvedka je moškega poškodovala.

Po napadu v Pivki so predstavniki zavoda šli na teren in preučili situacijo, pri čemer niso podali mnenja o odvzemu medveda iz narave. Agencija RS za okolje (Arso) tako ni izdala dovoljenja za odstrel.

Lani na območju Slovenije slabih tisoč osebkov rjavega medveda

Sicer so na okoljskem ministrstvu navedli, da je populacija rjavega medveda v Sloveniji v ugodnem stanju ohranjenosti s trendom izboljšanja. V strokovnih izhodiščih za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 2020–2023 so avtorji ugotovili, da je spomladanska, torej najvišja letna ocena števila medvedov za leto 2020 990 osebkov oziroma da se njihovo resnično število verjetno giblje med 860 in 1120.

Rjavi medved človeku lahko predstavlja fizično nevarnost, a se napadi dogajajo relativno redko. Po podatkih zavoda za gozdove v Sloveniji letno beležimo v povprečju dva primera napada rjavega medveda na človeka. Leta 2018 sicer ni bilo napada, v letih 2019 in 2020 pa so bili po trije.

Srečanja med človekom in rjavim medvedom so v naravi redka, saj je rjavi medved žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Ob redkih priložnostih se lahko kljub temu srečata, kar lahko v določenih okoliščinah predstavlja grožnjo zdravju in varnosti ljudi. Človeka rjavi medved nikoli ne zasleduje in lovi kot plen za hrano – napade lahko le, če ga presenetimo, če se počuti ogroženega ali ga izzovemo, pri čemer gre za obrambno reakcijo, so dodali.

Na ministrstvu so ob tem navedli, da jih je 20. julija ZGS seznanil s prenehanjem delovanja intervencijske skupine za velike zveri zaradi neurejenosti na področju delovnopravnih zadev. "Odstop intervencijske skupine oziroma njeno nedelovanje ne vpliva na reševanje primerov, ko je treba hitro ukrepati, ker sta zaradi velikih zveri ogrožena življenje ljudi in premoženje," so zatrdili.

Koordinacijo sprejemanja klicev občanov na številki 113 in 112 je prevzel MOP, strokovno mnenje o nujnem hitrem ukrepanju pripravlja ZGS, odstrel rjavega medveda pa izvajajo upravljavci lovišč – torej lovske družine, na območju katerih sta bila življenje ljudi in premoženje ogrožena zaradi velikih zveri.

Dovoljenje za morebiten odstrel medveda sicer izda Arso, ki mora pred tem pridobiti strokovno mnenje ZGS in Zavoda RS za varstvo narave.

Če zavarovane živalske vrste, med katere spadajo tudi velike zveri, povzročijo škodo na premoženju ljudi, zanjo odgovarja država. Zakon o ohranjanju narave določa, da je oškodovanec, ki je naredil vse kot dober gospodar, da bi preprečil nastanek škode na premoženju, a je ta vseeno nastala, upravičen do izplačila odškodnine. O višini odškodnine odloča Arso na podlagi zapisnika ZGS. Ocenjevanje in izplačevanje odškodnin za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živali, potekata nemoteno in tekoče, so še dodali na ministrstvu.