Deset let pred razglasitvijo mednarodnega dneva migrantov je Generalna skupščina Združenih narodov 18. decembra 1990 sprejela mednarodno konvencijo o varstvu pravic priseljenih delavcev in njihovih družinskih članov.
Po podatkih Združenih narodov je na svetu 214 milijonov migrantov. Z mednarodnim dnevom migrantov naj bi opozorili predvsem na družbene in gospodarske prispevke priseljencev.
Po podatkih slovenskega statističnega urada več kot polovica priseljencev v Sloveniji sodi v prvo priseljensko generacijo, torej med tiste, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini, večinoma v državah na območju nekdanje Jugoslavije. Med prvo priseljensko generacijo je izrazito več moških kot žensk (74 žensk na 100 moških).
V 214.000 gospodinjstvih v Sloveniji, kar je četrtina vseh gospodinjstev, živi vsaj en priseljenec.
Vzporeden – katastrofalen svet
V Sloveniji obstaja vzporeden svet, katastrofalen svet, v katerem živijo delavci migranti, so opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Kot so poudarili, se kršenje pravic teh delavcev, ki sanjajo le o plači, stopnjuje. Skladno s tem so pozvali k urgentnemu reševanju te problematike.
Samostojni svetovalec za socialno področje, zaposlovanje in migracije v ZSSS Goran Lukič je poudaril, da se kršitve pravic delavcev migrantov v Sloveniji poglabljajo. Vzorec pravic se po njegovih besedah spreminja v pravila, ta pa v vzporedno gospodarstvo. To je izjemno pereč problem, je poudaril.
Ob tem je predstavil več aktualnih primerov kršitev.
Kot je pojasnil, imamo v Sloveniji primer agencije za posredovanje dela, ki agencijskim delavcem ob pogodbi o zaposlitvi v podpis prilaga tudi dokument sporazumne odpovedi, ki pa ni opremljen z datumom. Tega vpiše, ko si to zaželi. Odkrili so tudi primer pogodbe o zaposlitvi, v okviru katere se je tuji delavec v enem delu zavezal, da v primeru poškodbe pri delu ne bo šel v odškodninsko tožbo, v drugem delu pa, da bo, če bo sam predčasno prekinil pogodbo, za to materialno odgovoren.
Med aktualnimi primeri kršitev je omenil tudi verižno ustanavljanje podjetij. Posameznik lahko ustanovi podjetje, zaposli migrante, jih nato ne plačuje, zapre podjetje in ustanovi novega, v katerem kršitve nadaljuje.
MNZ: Pripravljamo spremembe zakona o tujcih
Z notranjega ministrstva so ob dnevu migrantov sporočili, da pripravljajo spremembe zakona o tujcih, s katerimi bosta v zakon preneseni direktivi EU s področja državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, in obravnave vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav. Sporočili so tudi, da je rok za zamenjavo dovoljenja za prebivanje v obliki nalepke s kartično obliko dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav 18. maj 2013.
KOMENTARJI (376)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.