V Sloveniji 1000 oseb okuženih s HIV, tretjina jih tega sploh ne ve

V soboto obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, v tednu pred tem, od 23. do 30. novembra, pa poteka evropska kampanja Testiraj. Zdravi. Prepreči., s katero želijo osebe, ki so se izpostavile tveganju za okužbo s HIV, spodbuditi k testiranju, zdravstvene delavce pa opozoriti, naj testiranje ponudijo pogosteje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) približno vsak peti prebivalec, ki v Evropi živi s HIV, ne ve za svojo okužbo in približno vsak drugi zanjo izve pozno.

"Komisija za AIDS na Ministrstvu za zdravje ob tej priložnosti izpostavlja, da je takojšnje testiranje ključno za uspešno zdravljenje in preprečevanje nadaljnjih okužb," so zapisali na NIJZ.

44 odstotkov diagnoz je postavljenih pozno

Na NIJZ ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 1000 oseb okuženih z virusom HIV, med njimi jih približno tretjina za svojo okužbo ne ve. Najpogostejši način prenosa je z nezaščitenimi spolnimi odnosi, največje breme okužbe pa nosijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.

"V letu 2017 smo v Sloveniji postavili 39 novih diagnoz okužbe s HIV, najmanj po letu 2010, delež zelo poznih diagnoz pa je ostal zelo visok, to je 44 odstotkov. Tudi v letu 2018 pričakujemo relativno nizko število novih diagnoz okužbe s HIV in zajeten delež poznih diagnoz," sporočajo z NIJZ. Do 20. novembra so zabeležili 32 novih diagnoz, od katerih jih je bilo 18 poznih.

Za uspešno obvladovanje okužbe s HIV ostaja najpomembnejše spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja, vključno s pravilno in dosledno uporabo kondoma med vsem prebivalstvom. "Zelo pomembno je tudi preprečevanje okužbe s HIV z znano učinkovitimi ukrepi med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi," navaja dr. Irena Klavs z NIJZ.

Osebe s HIV želimo čim prej odkriti in vključiti v zdravljenje

 "Predvidevamo, da je nižje število novih diagnoz okužbe s HIV, ki ga beležimo v zadnjih letih, posledica večletne sistematične kombinirane preventive, predvsem pogostejšega testiranja med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in takojšnjega zdravljenja," ocenjujejo na NIJZ. Čeprav je število poznih diagnoz še zmeraj previsoko, pa je v zadnjih dveh letih nižje kot prej. Dobri rezultati so tudi posledica dobrega sodelovanja stroke, nevladnih organizacij in pristojnih ministrstev.

Dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pojasnjuje, da je bolezen povsem obvladljiva, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj oz. če jo sploh odkrijemo. "V Sloveniji imamo okoli 30 odstotkov oseb z neprepoznano okužbo s HIV. Teh oseb ne moremo zdraviti, poleg tega pa lahko širijo okužbo naprej. Moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, v sodelovanju z nevladnimi organizacijami dokaj uspešno spodbujamo k rednemu testiranju in jih osveščamo o varnejši spolnosti."

Po Tomažičevih besedah je pomembno vedeti, da osebe, ki se zdravijo in imajo laboratorijsko nezaznaven virus v krvi, ne prenašajo virusa naprej. "Tega večina ljudi še zmeraj ne ve. Problem so predvsem osebe, ki se ne zavedajo, da se obnašajo tvegano ali pa imajo partnerje, ki se vedejo tvegano (ne da bi njihovi partnerji za to vedeli). Vsak bi zato moral premisliti, ali je bil kdaj izpostavljen tveganju. Pomembno je doseči splošno javnost. Le tako bomo odkrili še tistih 30 odstotkov, ki okužbo širijo naprej," dodaja.  

Če imate znake okužbe s HIV ali spolno prenosljive okužbe, se testirajte

Dr. Mojca Matičič iz Ambulante za spolno prenosljive okužbe s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani testiranje na HIV priporoča vsem, ki  menijo, da bi mu lahko bili tekom življenja izpostavljeni. Poleg moških, ki so kadarkoli imeli spolne odnose z moškimi, so to še osebe, ki so kadarkoli imeli spolne odnose z osebo, ki nudi spolne usluge za plačilo, osebe, ki so si kadarkoli vbrizgavale droge, ter osebe, ki so kadarkoli imeli spolno prenosljivo okužbo ali določene težave z zdravjem, ki lahko kažejo na okužbo s HIV. Matičičeva opozarja tudi na porast okuženih z virusoma hepatitisa B in C in drugih spolno prenosljivih okužb.

"Zaupno testiranje na okužbo s HIV je dobro dostopno. Na zahtevo pacienta je možno kadarkoli pri izbranem družinskem zdravniku. Takšno testiranje je najenostavnejše in je krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter tako ne za zdravnika ne za testirano osebo ne pomeni dodatnih stroškov," pa poudarjata dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo in dr. Nena Kopčavar Guček iz Združenja zdravnikov za družinsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Oba izpostavljata, da je delež testiranj pri izbranih zdravnikih še zmeraj razmeroma nizek ter da pacienti in zdravniki ne bi smeli biti v zadregi, ko je treba zaprositi oziroma ponuditi test na okužbo s HIV.

Strah pred stigmo in diskriminacijo še vedno prisoten

Nevladne organizacije ŠKUC, Legebitra in DIH, ki so aktivne tudi na področju varovanja pravic oseb s HIV, opozarjajo, da se le-te znotraj zdravstva srečujejo s stigmo in diskriminacijo, pogosto je kršena njihova pravica do varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Vse to negativno vpliva na zdravje in kakovost življenja oseb s HIV. Strah pred stigmo in diskriminacijo negativno vpliva tudi na odločitev za testiranje, kar se kaže tudi v previsokem deležu poznih diagnoz.

"Zdravstveno osebje je dolžno osebe, ki živijo s HIV, v skladu z obstoječo zakonodajo obravnavati enakopravno, spoštljivo, nediskriminatorno in nestigmatizirajoče ter spoštovati njihovo pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Predvsem pa se mora zavedati, da ima HIV lahko vsak bolnik in da jim tega ni dolžan brezpogojno zaupati, če to ne vpliva na nadaljnje zdravljenje. Tisti, ki za okužbo vedo, se zdravijo, koncentracijo virusa imajo pod mejo zaznave, zato okužbe ne morejo prenesti naprej," soglasno že več let poudarjajo omenjena društva.