V Siju zmerni optimisti glede okrevanja jeklarske industrije

Trg jeklarskih proizvodov naj bi po napovedih letos okreval, pri določenih jeklih se povpraševanje že krepi, močnejši obrat je pričakovati v drugi polovici leta in nato rast povpraševanja v letu 2026, med drugim zaradi nižjih obrestnih mer in več investicij, pravijo v Siju, v katerega skupini sta Sij Acroni in Sij Metal Ravne. V napovedih so previdni oz. zmerni optimisti, pravijo.

Poslovanje v prvih dveh mesecih letos kaže na to, da bi lahko dosegli oz. presegli napovedi iz novembra lani, ko so za letos napovedali med 1,05 in 1,11 milijarde evrov prihodkov in od 61 do 85 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Za lani revidiranih podatkov še ni, naj bi pa prihodki znašali okoli milijardo evrov in EBITDA nad 51 milijoni evrov, a pod črto naj bi skupina beležila izgubo.

Skupina, ki zaposluje 3661 ljudi, dodatnih odpuščanj, potem ko so nedavno število zaposlenih v matični družbi zmanjšali s 132 na 91, ne načrtuje. Prav tako trenutno ne potrebuje ukrepov subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, ki so ju uporabili v minulih letih.

Glavni podpredsednik skupine Sij Tibor Šimonka je danes v izjavi za medije v Ljubljani na vprašanje, ali ima Sij težave pri dostopu do bančnega financiranja in se zato zadolžuje z izdajo obveznic po razmeroma visoki obrestni meri, odgovoril, da posebnih težav ni in da je za jeklarsko panogo običajno, da se pogoji v različnih obdobjih razlikujejo.

"Jeklarstvo v Evropi ima težave, to je dejstvo, tudi mi jih imamo ... V teh okoliščinah so seveda ta pogajanja tudi nekoliko težja oziroma so pod nekoliko manj ugodnimi pogoji," je dejal, a poudaril, da vse obveznosti do dobaviteljev in do bank normalno poravnavajo in da vse poteka v skladu z dogovori.

Šimonka glavno težavo za panogo v Evropi zadnjih dveh let vidi v podražitvi energentov, kar je vplivalo na konkurenčnost, predvsem glede na kitajske tekmece, ki so v tem času močno povečali izvoz v Evropo, sami pa podražitev niso mogli preliti v cene. Kot je dejal, si veliko obetajo od akcijskega načrta, ki ga je napovedala Evropska komisija in naj bi vključeval ukrepe za izboljšanje pogojev za industrijo, da bo ob razogljičenju ohranila konkurenčnost, med drugim z boljšim dostopom do surovin in energentov.

"Mi si s tem predstavljamo tudi bolj poenoten pristop glede cen energentov," je dejal Šimonka in dodal, da so cene elektrike v Evropi zelo različne - v Skandinaviji med 30 in 40 evrov, v Franciji malo nad 50 evrov, v Španiji 60 Evrov, v Sloveniji pa 130 ali 140 evrov na megavatno uro (MWh).

Novi omrežninski sistem v Sloveniji je za Sij dodatna obremenitev, je povedal Šimonka. Poudaril je, da trditev Agencije za energijo, da bodo več plačevali tisti, ki bolj obremenjujejo omrežje, za Sij ne drži, saj da sta obe jeklarni, na Jesenicah in Ravnah, priključeni na visokonapetostno omrežje. Priznal je, da je delež omrežnine v skupnem strošku za elektriko le nekaj odstotkov, a da ob visokih cenah energije in prispevkih tudi majhen odstotek omrežnine v absolutnem znesku pomeni visok nominalni strošek.

Potem ko je bil sprejet zakon za nižjo omrežnino za gospodinjstva v januarju in februarju letos, Šimonka pričakuje, da bo tudi do rešitve za gospodarstvo - ki jo je premier napovedal že lani na vrhu gospodarstva - prišlo kmalu, "če ne prej, z neko evropsko direktivo".

Šimonka: Z ZDA bi lahko dosegli kompromis

O napovedanem zvišanju carin na uvoz jekla v ZDA Šimonka meni, da gre za ameriško izhodišče za pogajanja in da bo na koncu sprejeta kompromisna rešitev, morda v obliki kvot. Sij v ZDA ustvari okoli desetino vseh prihodkov in ocenjuje, da se bo povpraševanje še povečevalo, saj da domača jeklarska industrija ne zadosti potrebam. Kot najboljši recept za izhod iz krize vidijo razvoj novih specialnih jekel z višjo dodano vrednostjo. Na Jesenicah so vzpostavili tretji proizvodni steber - ob specialnih jeklih in nerjavnem jeklu - in sicer proizvodnjo elektropločevine.

Investicija je stala več kot 18 milijonov evrov. V proizvodnji uporabijo 97 odstotkov recikliranih materialov, energetska učinkovitost pa je izboljšana za 40 odstotkov. Januarja so s Savdsko Arabijo podpisali memorandum o morebitnem sodelovanju pri vzpostavitvi tamkajšnje nove jeklarne. Kot pravijo v Siju, bi šlo za uporabo znanja o proizvodnji elektropločevine, ne za neposredno investicijo slovenske družbe. V Siju so tudi razvili jeklo za uporabo pri fuzijskem reaktorju Iter v Franciji, slovensko jeklo bo letos tudi prvič poletelo v vesolje, so napovedali.