V Severni Makedoniji preiskujejo sum pranja denarja madžarske vlade prek Slovenije

Makedonska finančna policija primer preiskuje že dalj časa, v njenem spisu pa so tudi nekateri dokumenti, ki jih je pridobila mednarodna mreža preiskovalnih novinarskih centrov OCCRP, nato pa jih je posredovala lokalnim centrom v Sloveniji (Oštro), Severni Makedoniji (Investigative Reporting Lab Macedonia, IRL) in na Madžarskem (Direkt36), poroča portal Oštro.

Kot pišejo, makedonska finančna policija sumi, da naj bi bila oglaševalska pogodba za 2.940.000 evrov, ki sta jo podjetji Petra Shatza sklenili za 21 mesecev, pravzaprav krinka za pranje denarja madžarske vlade, pridobljenega z domnevno zlorabo položaja.

Schatz se je po poročanju portala julija 2017 pod oglaševalsko pogodbo podpisal kot odgovorna oseba pri naročniku, slovenskem podjetju Ripost založništvo (danes se imenuje R-POST-R), in kot odgovorna oseba pri izvajalcu, makedonskem podjetju Target Media. Tedaj je bil tudi lastnik ali solastnik obeh.

R-POST-R je z nekaj manj kot 66-odstotnim deležem največji lastnik založbe Nova obzorja, ki izdaja Demokracijo, Target Media pa je Schatzevo makedonsko podjetje, prek katerega je kupil večinski delež televizije Alfa TV in ustanovil spletni portal ripostmk.com.

Po nerazumno visokih cenah kupovali spletne oglase za podjetji brez zaposlenih, ki v Severno Makedonijo ne izvažata ničesar

Po pogodbi je Target Media v obdobju od avgusta 2017 do aprila 2019 R-POST-R zagotavljal oglaševanje, medijski zakup, produkcijo oglasov, administracijo spletnih strani in podobno – za 140.000 evrov mesečno. Po ugotovitvah makedonske finančne policije je pretežno pripravljal televizijske in spletne oglase za dve majhni madžarski podjetji. Eno prodaja domnevno dalmatinsko olivno olje, drugo pa s kristali ozaljšane skodelice, magnete in drug okrasni drobiž.

Makedonska finančna policija je ugotovila, da je R-POST-R med avgustom 2017 in februarjem 2019 podjetju Target Media nakazalo 2,85 milijona evrov, kar je le 90.000 evrov manj od celotne vrednosti pogodbe.

Neimenovani makedonski strokovnjak za oglaševanje je novinarjem medija IRL za primer povedal, da največja stranka marketinške agencije iz Skopja plačuje manj kot pol milijona evrov na leto za oglase v najbolj gledanih terminih na šestih televizijskih in radijskih postajah ter na spletnih portalih.

Makedonski carinski organi v obdobju trajanja pogodbe ali pozneje tudi niso zabeležili uvoza izdelkov madžarskih podjetij, ki sta v makedonskih medijih objavljali oglase. Poleg tega gre za podjetji brez zaposlenih, ki poslujeta z denarjem neznanega izvora, so ugotavljali na makedonski finančni policiji.

V poročilu o preiskavi, ki so ga pridobili novinarji, piše, da so nakazila temeljila na "sumljivih računih" za oglase za izdelke, ki "na (makedonskem) trgu ne obstajajo". Sredstva naj bi izvirala iz kaznivih dejanj, nato pa naj bi jih "legalizirali" prek makedonskih podjetij, zaradi česar sumijo, da gre za "kaznivo dejanje pranja denarja".

Preiskavo začeli po namigu slovenskih kolegov

Preiskavo vodi direktor makedonske finančne policije Arafat Muaremi, ki je v intervjuju z makedonskim novinarskim preiskovalnim centrom IRL povedal, da sumi, da denar izvira v madžarskem proračunu. Finančna policija je o izsledkih preiskave avgusta lani obvestila makedonsko tožilstvo, ki pa ni vložilo ovadbe, je še povedal Muaremi. Tožilstvo je potrdilo, da so seznanjeni s primerom, niso pa pojasnili, zakaj niso ukrepali.

Po besedah Muaremija so preiskavo začeli leta 2018, ko so od slovenskih kolegov prejeli namig. Slovenski kolegi so jih tudi "obvestili, da je denar prišel iz Madžarske," toda madžarske oblasti jim, pravi, "do danes nočejo odgovoriti ali sodelovati z nami na kakršenkoli način".

Madžarsko tožilstvo pravi, da niso seznanjeni s prošnjo iz Severne Makedonije za sodelovanje v tej zadevi, policija pa se na novinarska vprašanja ni odzvala, navaja portal.

Slovenska policija morebitnega sodelovanja z makedonsko v preiskovanju suma pranja denarja prek slovenskega podjetja zanje ni komentirala. Spomnila je le, da že od marca 2018 vodi predkazenski postopek zaradi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Po navedbah portala Necenzurirano.si gre sicer za sporno posojilo, ki ga je SDS najela pri Dijani Đuđić.