Sreda do polnoči je bil zadnji dan za vložitev kandidature za predsedniške volitve. Uradno potrjeni kandidati so sicer Danilo Türk, Milan Zver ter Borut Pahor.
Pod kandidaturo aktualnega predsednika Danila Türka, ki se poteguje za svoj drugi mandat, se je podpisalo nekaj več kot 13.000 volivcev. Zver se na volitve podaja kot kandidat SDS in NSi, kandidaturi pa je priložil podpise 30 poslank in poslancev. Pahor je kandidat SD, njegovo kandidaturo pa je s podpisi podprlo tudi 4456 volivcev.
Kdo je vložil četrto kandidaturo?
Da se nameravajo podati v predsedniško tekmo, je sicer napovedalo več posameznikov in posameznic, kandidaturo pa je vložila le Martina Valenčič. A na DVK so jo nemudoma opozorili, da je njena vloga nepopolna. Pozvali so jo tudi, da vlogo do predvidenega roka dopolni, a tega ni storila. O njeni kandidaturi bodo sicer odločali na seji, a ocenjujejo, da jo bodo zavrnili, so sporočili iz DVK. Preberite tudi: Valenčičeva vložila kandidaturo, čeprav je imela zbranih premalo podpisov.
Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev.
Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo politične stranke, mora biti predlog kandidature podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali z najmanj 3000 podpisi volilnih upravičencev.
Dosedanji predsedniki države so se morali na volitvah spopasti s šestimi do osmimi tekmeci. Največ pretendentov za predsedniški stolček je bilo na predsedniških volitvah leta 2002, in sicer devet. Na prvih predsedniških volitvah leta 1992 je bilo kandidatov osem, prav tako tudi leta 1997. Sedem pa se jih je za predsedniški položaj potegovalo na zadnjih volitvah leta 2007.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.