'V ribiške mreže se zaplete tudi do ene tone klobučnjakov'

Klobučnjaki (latinsko Scyphozoa) sodijo v veliko skupino ožigalkarjev (latinsko Cnidaria), raziskovalci morja pa sicer opažajo meduze, ki sodijo v različne skupine ožigalkarjev. "V spomladanskem času vidimo izjemno veliko velikih klobučnjakov. Pojavi se lahko tudi morsko kolesce. Verjetno bodo tudi letos na vidiku uhati klobučnjaki in kompasne meduze. Poleti opazimo morsko cvetačo in morda še kakšne druge vrste, ki so nekoliko redkejše," je pojasnila raziskovalka na Morski biološki postaji Piran, ki sodi pod okrilje Nacionalnega inštituta za biologijo, Andreja Ramšak.

Zaradi izjemne množičnosti meduz in majhnosti slovenskega morja ni možno govoriti o lokacijah, kje je več ali manj meduz. Premikajo se navzgor in navzdol po vodnem stolpcu, nosijo jih morski tokovi. "Zaradi obilja hrane, včasih ugodnih tokov in vetrov, jih zanese tudi na območja, v katerih jih ljudje lažje opazijo. To so pristanišča, plaže in podobno," je razložila Ramšakova in dodala, da raziskovalci množično pojavljanje meduz opažajo zadnjih 20 let – v različnih letnih časih različne vrste.

Na tisoče meduz te dni opazujejo tudi v Trstu, kar je vzbudilo pozornost na družbenih omrežjih.

Poginule klobučnjake morje naplavi na obalo in tudi tam jih ljudje pogosto opazijo. Poginejo, ker se njihov življenjski krog konča. "To pomeni, da se meduze spolno razmnožujejo, nato pa podobno kot lignji in hobotnice poginejo ob koncu razmnoževanja," je povedala raziskovalka.

Zakaj je enkrat več, drugič manj meduz?

Kot nam je pojasnila Ramšakova, se življenjski krog začne s polipno populacijo, ki živi na trdni podlagi. Polipi brstijo in tako nastanejo mlade meduze, ki nato zrastejo in spolno dozorijo. "Ko rastejo, pojedo veliko zooplanktona. Njihovo pojavljanje je odvisno od količine zooplanktona – več kot ga je, več je meduz. Ker ti pogoji niso enaki vsako leto, pride do nihanj, ki so normalen pojav. Vendar številčnost meduz ni zgolj posledica razpoložljive hrane v okolju, ampak je odvisna tudi od tega, koliko polipov preživi in so nato sposobni brstenja," je izpostavila. 

Klobučnjaki običajno živijo od nekaj mesecev do enega leta. Njihova glavna hrana je torej plankton, nekatere vrste jedo tudi manjše ribe. Z meduzami pa se hranijo rakovice, želve, nekatere vrste rib, ptice ... 

Ribiči upajo, da bo burja odnesla klobučnjake

Klobučnjaki povzročajo težave ribičem že približno dva tedna, je zatrdil vodja svetovalne službe za ribištvo pri Zavodu za ribištvo Slovenije Aleš Bolje. Ker ovirajo ali celo onemogočajo ribolov, se marsikateri ribič te dni niti ni odpravil na morje. Pojav za ribiče sicer ni nič novega, saj se meduze pojavljajo v večjem ali manjšem številu praktično vsako leto. "V stoječih mrežah, ki so postavljene na morsko dno, se klobučnjaki pri dvigu ujamejo. Zaradi velike teže ali otežijo ali celo onemogočijo ribolov. Lahko pa tudi poškodujejo mreže," je razložil Bolje.

Pri pridnenih povlečnih mrežah oziroma 'kočah' je podobno. Ko ribiško plovilo vleče mrežo za seboj in lovi organizme, ki se tam nahajajo, zraven ujame še ogromno meduz. "Govorimo lahko tudi o količini okrog tone, kar seveda onemogoča ribolov gospodarsko pomembnih morskih organizmov" je povedal Bolje in dodal, da pojav velikega števila klobučnjakov po navadi ovira ribolov nekaj tednov.

Ko se meduze zataknejo v mreže, jih ribe lažje opazijo. "Ribe tako zlahka začutijo mreže s pobočnico in se jim izognejo. Če je v 'koči' preveč klobučnjakov, pa ribe niti niso primerne za uporabo zaradi poškodb, ki jih povzročijo strupi meduz," je še podrobneje razložila Ramšakova.

Bolje si sicer nadeja, da bo burja, ki je pihala zadnje dni, klobučnjake odnesla iz Tržaškega zaliva: "Kakšna je dejanska situacija oziroma koliko meduz je še ostalo, bomo videli v naslednjih dneh."

Poletna nadloga so rebrače

Kot opažajo ribiči, se v poletnih mesecih zadnja leta močno razmnožujejo rebrače – to so manjši organizmi od klobučnjakov – ki prav tako povzročajo škodo ribičem. "Kljub temu da so manjše, se ulovijo v 'koče' in onemogočajo ribolov. Malo lažje je sicer pri stoječih mrežah, ampak rebrače tudi tam povzročajo težave," je pojasnil Bolje. Ob tem je opozoril, da ribiči trenutno nimajo možnosti prijaviti škodo zaradi klobučnjakov. Je pa po njegovih besedah ta možnost predvidena v naslednjem finančnem načrtu kot ukrep zaradi začasne ukinitve ribolova. Ribiči bodo v tem primeru upravičeni do nadomestila.

Kako močno nas ožge meduza je odvisno od strupa, količine in mesta ožiga

Značilnost ožigalkarjev je, da vsebujejo različne strupe v svojem telesu, s katerimi lovijo plen. Omrtvičijo ga z ožigalkami, ki jih ob enem uporabljajo za obrambo. 

Mešanice strupov, ki jih vsebujejo posebne celice, so lahko neprijetne ali celo nevarne tudi za ljudi. Na koncu celic ožigalkarjev je puščica, s katero predrejo kožo človeka. Ti strupi so podobni strupom drugih živali. Nekatere meduze so zelo nevarne, a teh vrst pri nas ni, je zagotovila Ramšakova: "Ko se dotaknejo plena ali človeka, se ožigalka sproži in iz nje se izloči strup. Sprožitev ožigalke je eden najhitrejših procesov v naravi, zgodi se v nekaj mikrosekundah. Jakost ožiga je odvisna od strupa določene vrste, od mesta ožiga – najhuje je, če nas ožge po ustih, očeh ali spolovilu – od tega, koliko strupa je bilo vnesenega v človekovo telo oziroma kolikšen del klobučnjakovega telesa se nas je dotaknil, ter seveda od občutljivosti posameznika."

Kaj storiti, če nas meduza ožge?

Andreja Ramšak svetuje, da se meduz ne dotikamo in se umaknemo iz vode, ko jih opazimo. Če jih odstranjujemo iz morja, ne počnimo tega z golimi rokami oziroma si roke po tem dobro umijmo. "Če vas ožgejo, mesto ožiga sperite z morsko vodo, da odstranite celice, v katerih se nahaja strup. Obiščite zdravnika, če vas zelo boli ali imate druge težave," je strnila raziskovalka Morske biološke postaje Piran.