Slovenija

V pustnem kostumu na oder za 23 let

Kranj, 13. 12. 2024 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Barbara Golub Ferenčak
Komentarji
1

Si predstavljate, da se pri šestnajstih za pusta našemite v Piko Nogavičko, ste tako pristni in izvirni, da vas opazi znan režiser, in naslednjih 23 let preživljate sobotne matineje na odru v gledališču, kjer uprizarjate znamenito pegasto rdečelasko Astrid Lindgren, nad vami pa so navdušeni tako otroci kot starši? To se je zgodilo Kranjčanki Nežki Kukec.

"Da bi pisali knjige za otroke, sploh ni treba imeti lastnih otrok. Dovolj je, da smo bili sami enkrat otroci in da se spominjamo, kako je takrat bilo," je nekoč dejala ena največjih otroških pisateljic vseh časov Astrid Lindgren. Ki si – ko je leta 1945 v postelji z zlomljenim gležnjem ustvarila lik Pike Nogavičke – najbrž ni mislila, da bo nekoč v Sloveniji živela ženska, ki bo pri 39 prava poosebitev navihane deklice s kitkama. Kot je Nežka Kukec pripovedovala za rubriko Vaš svet v oddaji Svet na Kanalu A, že od nekdaj stremi k temu, da so ljudje okoli nje zadovoljni, da se imajo lepo: "Veliko mi pomeni lepa beseda, da si povemo, da se imamo radi. Zdi se mi, da sem bila že od nekdaj zvedav otrok in to otroškost sem ohranila v sebi."

Nežka Kukec: "Od nekdaj sem bila zvedav otrok in to otroškost sem ohranila v sebi."
Nežka Kukec: "Od nekdaj sem bila zvedav otrok in to otroškost sem ohranila v sebi." FOTO: Svet na Kanalu A

Pika Nogavička je res postala po naključju, ko je bila v pustnem kostumu tako prepričljiva, da je smela eno soboto v gledališču nadomeščati očeta. "Sobotne matineje je namreč od vsega začetka, od leta 1993, vodil moj oče v liku Pavlihe. Enkrat ni utegnil in sem v vlogi Pike nastopila jaz. S tem nisem imela prav nobenih izkušenj, to je bil moj čisto prvi nastop," se spominja. A je bila očitno zares prepričljiva. Že v naslednji sezoni je matineje povezovala sama, letos teče že 23. leto, odkar sobotne dopoldneve preživlja v Prešernovem gledališču Kranj. 

Nežka Kukec na enem od nastopov
Nežka Kukec na enem od nastopov FOTO: Osebni arhiv Nežke Kukec

Otroci, ki so bili v njenem prvem občinstvu, danes na matineje vodijo svoje otroke in še vedno so oboji navdušeni, kar šteje za svoj največji uspeh. Prepričana je, da je glavni razlog za to njena iskrenost. "Mislim, da otroci to začutijo, ker je pristno. Jaz ta lik živim, Pika Nogavička je moj drugi jaz. Celo osebnostno sva si podobni. Ta navihanost ..." se namuzne. "Po drugi strani pa socialno delo. Pika je na svoj edinstven, navihan način v knjigi ves čas nekomu pomagala. Kot nekakšna socialna delavka je bila. Iz tega sem diplomirala, dobesedno. Naslov mojega diplomskega dela je bil Socialna delavka Pika Nogavička, primerjala sem elemente socialnega dela v liku, ki ga upodabljam," pove na moje presenečenje. Kukčeva je namreč v vsakdanjem življenju zaposlena na centru za socialno delo, kjer ureja področji porodniških in preživnin: "Prvo je res lepo področje, vesele bodoče mamice in očke sprejemam. Drugo pa, saj veste, tam pa vidim veliko žalosti, stisk. Redna služba mi tako predstavlja varnost, finančno stabilnost. Pika pa je moj ventil. Prostor, kjer sem lahko jaz in si napolnim baterije."

Baterije ji polnita tudi dva mucka Zmajka in Oskar, ki sta ju z možem posvojila in danes kraljujeta v njuni hišici na podeželju. Postala sta tudi literarna junaka – njuna lastnica jima je namreč namenila glavni vlogi v drugi knjigi za otroke, ki jo je izdala. "Nikoli si nisem predstavljala, da bom izdala knjigo. K temu me je spodbujal moj mož Iztok. Od nekdaj namreč zelo rada rimam pesmice za rojstne dneve, obletnice in mi je večkrat rekel, da bi morala napisati knjigo. Nisem ga prav resno jemala, nato pa je prišla korona in sem imela več časa," opisuje. Takrat si je zamislila svojo prvo knjigo Živalski žur. Naredila je izbor 25 živali, za vsako žival napisala pesmico in v samozaložbi izdala knjižni prvenec. "Ta občutek je bil nepopisen. Ko k tebi domov pripelje kamion, na njem pa tisoč izvodov tvojega izdelka. Odpreš prvo škatlo in zagledaš knjigo!" se še zdaj spominja z iskricami v očeh. 

Nežka Kukec izžareva posebno življenjsko energijo – je preprosto lepa in nalezljivo dobre volje. "Seveda sem kdaj tudi žalostna. Najbolj me prizadene trpljenje živali, to zelo težko razumem. Vem, da ne morem pomagati vsem, a prepričana sem, da že če pomagaš eni, ji spremeniš svet. Tako sva z možem iz zavetišča Mačja hiša posvojila Oskarja in ko pomislim na to zgodbo, se mi kar milo stori," pripoveduje. Brezzobemu posvojenčku družbo dela elegantna Zmajka, ki jo je Nežka dobila od sodelavke, ki zanjo več ni zmogla skrbeti. "Onadva sta res moje vsakodnevno veselje, ki me polni z energijo in mi je terapija," sklene svojo pripoved. In se že veseli vseh nastopov, ki jo čakajo v naslednjih dneh in tednih – decembra se ji namreč na odru pridruži Dedek Mraz.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 12
  • 11
  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

krancan123
13. 12. 2024 09.19
+2
Če si moj prijatelj, me kliči Pika Nogavička, pike 'mam na nosku, a nogavičke na nogah...