V prisilko le, če bo poplačana polovica dolgov

Vlada je po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja potrdila novelo zakona, ki govori o prisilni poravnavi. Ta inštitut se ohranja, čeprav je obrtno-podjetniška zbornica menila, da bi ga lahko celo popolnoma ukinili. Vlada se je na podlagi posvetovanj s predstavniki sodišč, gospodarstva in akademske stroke odločila, da v postopek prisilne poravnave uvede dva pomembna pogoja. Prisilna poravnava je mogoča le takrat, ko so lahko terjatve upnikom poplačane v najmanj 50 odstotkih. Dolgove pa mora podjetje v takem položaju poplačati najpozneje v štirih letih. Osnovni pogoj za uvedbo prisilne poravnave pa ostaja nespremenjen: upniki morajo biti poplačani bolje, kot bi bili v primeru stečaja, je poudaril Zalar.

Nekaj podobnega je v Sloveniji veljalo že leta 1993, ko so morale biti terjatve poplačane v enem letu, nato so to določilo leta 1997 nekoliko omilili, pozneje pa povsem odpravili, je pojasnil Zalar.

Hkrati se povečujejo pristojnosti upniških odborov, ki bodo lahko med drugim pregledovali dokumentacijo, s katero bo razpolagal tudi stečajni upravitelj. Nekoliko bodo omejene pristojnosti stečajnih upraviteljev, s čimer želijo zmanjšati možnosti za koruptivna dejanja. Zvišane bodo tudi zagrožene globe za člane poslovodstva podjetja.

Izvršba bo še bolj ostra

Spreminja pa se tudi zakon o izvršbi in zavarovanju. Novela k zakonu je predvsem pomembna za upnike. Preprečiti se želijo predvsem neupravičeni ugovori dolžnikov. Ti namreč pogosto vložijo ugovor, da z upnikom nimajo nikakršnega poslovnega razmerja in s tem nekoliko zadržijo postopek izvršbe. Upnik bo lahko po novem lahko poslovno razmerje dokazoval že z dobavnico ali pogodbo in tako dosegel izdajo predhodne odredbe sodišča o zamrznitvi premoženja dolžnika.

Takih ugovorov je v praksi kar nekaj, na kar gospodarstvo po Zalarjevih besedah upravičeno poudarja. Po novem bo sodišče tak sklep izdalo takoj, s čimer se bodo sredstva na bančnem računu dolžnika blokirala in z njimi ne bo mogel razpolagati. Dolžnik tako ne bo imel več nobenega tehtnega razloga za vložitev ugovora, je povedal Zalar.

Novela pa ukinja izvršbo tistih sredstev, ki jih morebitni dolžniki dobivajo od države iz naslova brezposelnosti.