Pajkice, nizki čevlji in visoko v hribih spoznanje, da v tanki jopi zebe in da v supergah z ravnim podplatom ne gre naprej. K sreči je telefon imel signal in sta lahko poklicala na pomoč reševalce. Tovrstnih primerov je veliko, med njimi pa prednjačijo tujci.
"Razlog je preprost. Pridejo na dopust in se odločijo za gore. A problem je, kakšno opremo imajo s seboj," pravi Gregor Dolinar iz GRZS.
Na upravi za zaščito in reševanje poudarjajo, da namen uredbe ni, da bi ponesrečence odvrnili od klica na pomoč, ko se bodo v gorah znašli v stiski. Ne želijo, da bi se kdo obremenjeval, koliko bo moral plačati, če bodo ponj prišli s helikopterjem, opozarjajo pa, da je čedalje več zlorab sistema.
"Temu je treba narediti konec, ker postavljamo v nevarnost reševalce, ki morajo priti na kraj nesreče," pove generalni direktor uprave Leon Behin.
Zato so se odločili, da bodo nadgradili zakon, ki bo omogočal, da bi v primeru neustrezne, neodgovorne odprave lahko izrekali globe oz. terjali povračilo sorazmernih stroškov reševanja, ki bi nastali zaradi malomarnosti. "Tu ne gre za tisoč evrov, ker globe morajo biti vzgojni moment, preprečevati, da nekaj počnemo," pojasni Behin.
"Če gre nekdo v močno vinjenem stanju v gore, je korektno, da nosi svojo odgovornost," ponazori. Kot še dodaja, bi radi po zgledu iz tujine točno določili stroške in kako jih bo treba povrniti. O zneskih še ne želijo govoriti, a globe naj bi se gibale od nekaj 10 do nekaj 100 evrov, povračilo stroškov pa v višini približno 10 odstotkov vrednosti reševanja.
Trenutno zakon o varstvu pred naravnimi nesrečami sicer dopušča kaznovanje, a ga polaga v roke sodiščem. In zaradi ohlapnih določil večina izterjav pade. Če bi bila dejanja kategorizirana kot prekrški, bi bili postopki lahko hitrejši in bolj učinkoviti, meni Behin.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.