Prokšelj je v skoraj sedemurnem pričanju med drugim povedal, da se je Selan nanj obrnil, potem ko je "imel določene težave" s Šuštarjem. Ta naj bi zahteval denar kot protiuslugo za izplačilo nepovratnih sredstev gospodarskega ministrstva Selanovemu podjetju Selda Pack. Prokšelj je Selanu svetoval, da zadevo prijavi policiji, saj gre za sum kaznivega dejanja prejemanja podkupnine. Selan mu je odgovoril, da policiji in sodstvu ne zaupa in da je Šuštar vplivna oseba, ki ga lahko uniči. Na koncu je Selan vendarle popustil, zato je Prokšelj z zadevo seznanil direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga, ki mu je najbolj zaupal. Ta Prokšljeva trditev je v nasprotju s Selanovim pričanjem na sodišču, saj naj bi mu Prokšelj obljubil, da o tem ne bo govoril. Prokšelj je bil sicer še naprej v stiku s Selanom, kljub temu da nista podpisala pogodbe za opravljanje detektivskih storitev.
Prokšelj je še dejal, da je Selan z njim govoril o različni višini podkupnine, ki naj bi jo dal Šuštarju. Tako naj bi zakoncema Šuštar kot neke vrsto kompenzacijo za pridobljena sredstva gospodarskega ministrstva plačal potovanje v Avstralijo v vrednosti 8000 nemških mark, enkrat pa je govoril o 140.000 markah, drugič pa o 170.000 markah podkupnine. Po besedah Prokšlja Selan ni nikoli dejal, da bi bil pripravljen ob določenih pogojih spremeniti svoje prvotno pričanje pred preiskovalno sodnico. Je pa Selan v pogovoru s Prokšljem ocenil, da bi bil Šuštar verjetno pripravljen za takšno "uslugo" Selanu odšteti 500.000 mark. Prokšelj je to omenil tudi Šuštarju, ki je detektiva poklical lansko pomlad in ga spraševal predvsem o za Šuštarja obremenilnem Selanovem pričanju pred preiskovalno sodnico ter o tem, kar je Selan govoril detektivu. Prokšelj na vprašanje okrožnega državnega tožilca Gorazda Fišerja ni mogel "izluščiti", zakaj natančno je Šuštar stopil v stik z njim. Sicer pa sta Prokšlja Šuštarjeva starša spraševala, ali bi Selan spremenil pričanje pred preiskovalno sodnico. Prokšelj je to zavrnil kot nesmiselno, saj Selan za to ni bil zainteresiran.
Prokšelj je še povedal, da je Selan od njega zahteval snemalno napravo, s katero naj bi obremenil Šuštarja. To naj bi se zgodilo takrat, ko je že pristal na to, da se v zadevo vključi policija. Napravo naj bi uporabljal do takrat, dokler mu ne bi nove priskrbeli kriminalisti oziroma "za pokritje vmesnega časa".
Tretji del današnjega zaslišanja je bil namenjen analizi dveh pisnih poročil policistov, ki so jih izdelali po pogovorih s Prokšljem. Ta je pogovore ocenil kot priložnostne in ne uradne ter nasprotoval nekaterim navedbam v poročilih. Na zahtevo Šuštarjevega zagovornika Petra Čeferina bo sicer sodnica do konca dokaznega postopka odločila o izločitvi teh dveh dokumentov, saj naj bi bil Prokšelj v času dajanja izjav osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju krive izpovedbe. Tožilstvo je temu predlogu nasprotovalo. Prokšelj je sicer zanikal, da bi kriminalistu Vrbnjaku povedal, da je Šuštarju predlagal, da bo za primerno plačilo poskušal vplivati na Selana, naj spremeni pričanje.
Na vprašanje, zakaj ni prišlo do formalnega sodelovanja med njim in Šuštarjem, je Prokšelj povedal, da je, podobno kot pri Selanu, ugotovil, da "nima kaj poizvedovati". Kljub temu je bil z obema še naprej s stiku. Na vprašanje sodnice Dejane Fekonja, ali je etično, da je v isti zadevi najprej sodeloval s Selanom nato pa tudi s Šuštarjem, je Prokšelj na kratko odgovoril, da gre za profesionalno obnašanje.
