V primeru mariborskih radarjev obramba zahteva izločitev številnih dokazov

Na Okrajnem sodišču v Mariboru se je danes zaključil predobravnavni narok v zadevi mariborski radarji. Pred sodnico je kot zadnji stopil direktor Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Boštjan Ferk, ki je – tako kot ostali trije obtoženi – zanikal krivdo. Začetek glavne obravnave zaradi številnih predlogov za izločitev dokazov še ni določen.

Kaj tožilstvo očita Ferku?

Pravniku Ferku tožilstvo očita, da je skupaj z vodjo mariborskega občinskega urada za komunalo, promet in prostor Vilijemom Eisenhutom in Tomažem Vrčkom iz podjetja Iskra Sistemi v letih 2010 in 2011 naklepno pomagal tedanjemu županu Francu Kanglerju pri zlorabi položaja pri sklepanju pogodbe za radarje. Trojica naj bi občini predstavila predlog pogodbe za nadgradnjo semaforskega sistema v mestu, ki je vseboval tudi prekrškovni sistem, čeprav ta ni bil vsebovan v objavljenem razpisu. Nato naj bi v pogajanjih dosegli, da je bila za izvedbo skoraj 30 milijonov evrov vrednega posla izbrana družba Iskra Sistemi, ostali konkurenti pa izločeni.

Vsi pravijo, da niso krivi

Tožilstvo je Ferku v primeru priznanja krivde na današnjem predobravnavnem naroku ponudilo pogojno obsodbo v višini petih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta, a ta ponudbe ni sprejel. "Nisem kriv," je zatrdil.

Krivdo je prejšnji teden zanikal tudi nekdanji župan Kangler ter konec januarja Eisenhut in Vrčko. Vsi trije so zahtevali izločitev dokazov, ki naj bi bili pridobljeni na nezakonit način, in podobno je danes storil tudi Ferkov odvetnik Marko Pauletić.

Po njegovih besedah Ferk v postopkih pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), računskim sodiščem in ministrstvom za finance, ki so privedli do uvedbe kazenskega postopka, ni imel statusa stranke v postopku in posledično ni mogel pojasniti svoje plati zgodbe, torej zakaj po njegovih ocenah pri sklepanju pogodbe za radarje ni prišlo do kršitve postopkov javnega naročanja. Pauletić je tudi mnenja, da bi morala policija pri Ferkovem inštitutu s sedežem na Turjaku opraviti hišno preiskavo in ne zaseg, kot se je v tem primeru zgodilo.

Tožilstvo po drugi strani vztraja, da so bili vsi dokazi v postopku pridobljeni zakonito, brez kakršnih koli kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin.