V primerjavi z lanskim julijem 24,4 odstotka več brezposelnih

Ob koncu julija je bilo v Sloveniji registriranih 89.397 brezposelnih oseb, kar je 20 oseb več kot junija in 17.547 oseb oziroma 24,4 odstotka več kot julija lani. Rast v medletni primerjavi na zavodu utemeljujejo z rastjo v prejšnjih mesecih, zlasti aprilu in maju.

Na novo se je prejšnji mesec na zavodu prijavilo 8222 brezposelnih. S tem je število novih prijav v mesečni primerjavi poraslo za 8,8 odstotka, v medletni primerjavi pa za 32,4 odstotka.

Med novoprijavljenimi je bilo 4042 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 490 iskalcev prve zaposlitve, 127 brezposelnih zaradi stečajev in 2221 trajno presežnih delavcev.

Število na novo prijavljenih presežnih delavcev se je v primerjavi z junijem zvišalo za 0,9 odstotka, glede na lanski julij pa za 197,3 odstotka. Med njimi so prevladovali tisti, ki jim je delovno razmerje prenehalo v predelovalnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v trgovini ali gostinstvu.

Od 8202 brezposelnih, ki jih je julija zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6487 oseb, kar je 7,6 odstotka manj kot junija in 95,7 odstotka več kot julija lani.

Julija se je brezposelnost na mesečni ravni povečala v območnih službah Novo mesto (+4,4 odstotka), Trbovlje (+3,6 odstotka), Ljubljana (+1,2 odstotka), Nova Gorica (+0,9 odstotka) in Sevnica (+0,5 odstotka). V ostalih se je zmanjšala; najbolj v območnih službah Koper (-2,7 odstotka), Ptuj (-1,7 odstotka), Maribor (-1,3 odstotka) in Velenje (-1,1 odstotka).

Na letni ravni je število registriranih brezposelnih poraslo povsod. Večje medletno povečanje kot na ravni države so zabeležile območne službe Kranj (+47,2 odstotka), Koper (+37,8 odstotka), Ptuj (+34,5 odstotka), Novo mesto (+30,6 odstotka), Nova Gorica (+29,4 odstotka), Velenje (+29,1 odstotka) in Sevnica (+25,5 odstotka).

Išče se vzgojiteljice in učitelje 

Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja izobraževanja, gradbeništva, predelovalnih dejavnosti ter zdravstva in socialnega varstva, so minuli mesec zavodu sporočili 11.083 prostih delovnih mest, kar je 5,4 odstotka več kot junija in 20,8 odstotka manj kot julija lani.

Največ jih je iskalo vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok (461), sledila so povpraševanja po predmetnih učiteljih v osnovni šoli (454), delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (438) in učiteljih razrednega pouka (437).

V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je na zavod na novo prijavilo 62.435 brezposelnih, kar je 51 odstotkov več kot v primerljivem obdobju 2019. Največ se jih je prijavilo zato, ker so izgubili zaposlitev za določen čas (30.832). Iz evidence se jih je medtem odjavilo 48.330, od tega 37.480 zaradi zaposlitve. To je 3,6 odstotka več kot v primerljivem obdobju 2019.

Zadnji podatki o stopnji registrirane brezposelnosti pa so na voljo za maj, ko je bila 9,3-odstotna, kar je 0,2 odstotne točke več kot aprila in 1,9 odstotne točke več kot maja lani. Stopnja registrirane brezposelnosti moških je bila 8,4-odstotna, žensk pa 10,3-odstotna. Najvišjo stopnjo je imela območna služba Murska Sobota (13,5 odstotka), najnižjo pa območna služba Nova Gorica (6,7 odstotka).

Javni sklad lani izplačal dobrih 27,4 milijona evrov za zaposlovanje invalidov

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad med drugim spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje njihovih zaposlitev. Pri teh vzpodbudah je zaznati porast števila vlog v primerjavi s preteklimi leti, posledično tudi porast izplačanih sredstev, kar za lani skupaj znaša 27,4 milijona evrov, kaže poročilo sklada za leto 2019.

Javni sklad z nadzorom nad izpolnjevanjem kvote zaposlenih invalidov in s finančnimi vzpodbudami spodbuja tudi zaposlovanje invalidov in ohranjanje njihovih delovnih mest. Odloča tudi o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev, ki invalide zaposlujejo.

Sklad je po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov tako v minulem letu izdal 5742 odločb o priznani pravici do nagrade za preseganje kvote, 910 o oprostitvi plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 480 o subvenciji plače invalidom, 16 o prilagoditvi delovnega mesta in sredstev za delo ter 74 odločb o priznani pravici do plačila stroškov podpornih storitev in izplačal 46 prilagoditev vozil upravičencem, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Na področju izobraževanja je sklad v minulem letu pri programih mednarodne mobilnosti - Ad futura objavil 13 javnih razpisov, od tega dva za podporo internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva. Z dolgoročno politiko pri financiranju mednarodne mobilnosti je sklad v okviru programov Ad futura spodbudil interes za izobraževanje v naravoslovju, tehniki in medicini.

Sklad je v minulem letu odločal še o Zoisovih štipendijah, za katere je vlogo oddalo 6904 vlagateljev, ter nadaljeval dodeljevanje štipendij za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Prav tako je nadaljeval izvajanje programov, sofinanciranih iz sredstev evropske kohezijske politike. Lani je sklad realiziral za več kot 18 milijonov evrov izplačil iz proračuna. Potrdil je nov program Kompetenčni centri za razvoj kadrov 3.0 za obdobje 2019-2022 ter spremembe programov celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile in štipendije za deficitarne poklice.

Zaključili so tudi program Neformalno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. V okviru programov evropske kohezijske politike je bilo v tej finančni perspektivi realiziranih že več kot 45.000 vključitev, so navedli v sporočilu.

Iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca v letu 2019 je sklad 1218 upravičencem skupaj izplačal 4,3 milijona evrov.

Nadomestilo preživnine je za leto 2019 iz sklada prejelo skupaj 3844 otrok, iz naslova nadomestil preživnine so izplačali nekaj več kot 3,4 milijona evrov.

Letno poročilo sklada za leto 2019 je v torek sprejel vladni odbor za državno ureditev in ga poslal v državni zbor, so še sporočili v uradu.