V prihodnjem tednu temperature tudi nad 20 stopinj Celzija

Po tem, ko smo v začetku tedna marsikje imeli že povsem pomladne temperature, zadnja dva dneva vreme pri nas kroji dotok občutno hladnejšega zraka s severa Evrope. Ob jasni in mirni noči so se temperature v večjem delu Slovenije spustile pod ničlo, v notranjskih in kočevskih mraziščih vse do –7 stopinj Celzija. S slano se je petek začel tudi marsikje na Primorskem, le ob morju so zjutraj beležili kakšno stopinjo nad lediščem.

Jutranji minus marca sicer ni nič neobičajnega. V preteklosti je bilo v tem delu leta pogosto tudi še veliko bolj zimsko. Najbolj leta 1976, ko so na Vrhniki izmerili 80, v Kočevju 110, na Blokah pa celo 140 centimetrov snega. Ob tako debeli snežni odeji se je sredi marca v mraziščih ohladilo celo pod –30 stopinj Celzija.

Prihodnji dnevi bodo občutno toplejši

Vremenska napoved za prihodnje dni bo razveselila vse ljubitelje sonca in visokih temperatur. Že danes bo zapihal veter južnih smeri, s katerim bo k nam začel dotekati občutno toplejši zrak. Popoldne se bo najbolj ogrelo na Goriškem, do 16 stopinj, medtem ko bodo v večjem delu Slovenije temperature od 12 do 14 stopinj Celzija.

Jutri se bo nadaljevalo sončno vreme, visoko nad nami bo le nekaj tankih koprenastih oblakov. Zjutraj bo še hladno, čez dan pa bo ob jugozahodniku kar toplo z najvišjimi temperaturami okoli 17 stopinj Celzija.

V nedeljo se bo veter nekoliko okrepil. Ker se nam bo od zahoda bližala oslabljena vremenska motnja, bo oblačnost v večjem delu Slovenije naraščala. Popoldne v hribih ni povsem izključena kakšna kaplja dežja.

Tudi ponedeljek bomo začeli z več oblaki, kot bo jasnine, nastalo bo nekaj ploh. V nadaljevanju tedna kaže na večinoma sončno in toplo vreme. Od srede do sobote bodo popoldanske temperature v večjem delu Slovenije presegle 20 stopinj, lokalno se bo lahko ogrelo tudi do 24 ali celo 25 stopinj Celzija.

Medtem ko pokrajina po nižinah iz dneva v dan dobiva novo, bolj pomladno podobo, je višje še prava zima, ki se še ne bo poslovila. Največ snega v gorah običajno beležimo prav v spomladanskih mesecih. Tako v sredogorju snežna odeja največjo debelino v povprečju doseže marca, v visokogorju pa šele aprila ali celo maja.

Na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici v povprečju vsako leto zapade kar 11 metrov snega, vrhunec snežne sezone pa običajno nastopi v drugi polovici aprila, ko je snega okoli 330 centimetrov. Kredarica je namreč dovolj visoko, da večina padavin med oktobrom in aprilom pade v snegu – ta nato skopni šele junija ali celo julija, kar pomeni, da snežna odeja tla neprekinjeno prekriva več kot osem mesecev.

Seveda so med leti precejšnje razlike. Tako je po precej skromni lanski zimi letos snega v našem visokogorju blizu povprečja. Na Kredarici so danes zjutraj izmerili 260 centimetrov debelo snežno odejo. Skrbi pa dogajanje v sredogorju, kjer je snega občutno manj, kot bi bilo običajno za ta del leta. Snežna odeja namreč predstavlja dragoceno zalogo vode za drugo polovico pomladi in zgodnje poletje, saj se veliko naših rek v tem delu leta napaja s taljenjem snega, s snežnico se polni tudi podtalnica. Ker pa se zaradi vse višjih temperatur snežna odeja začne taliti prej in je tudi manj obsežna, voda hitreje odteče, kar pomeni, da v toplejšem delu leta prej nastopijo sušne razmere.