V prihodnjem šolskem letu prenova več kot 200 učnih načrtov

Zavod RS za šolstvo je pred začetkom novega šolskega leta organiziral 9. konferenco ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov, na kateri so podali ključne poudarke za delo v prihodnjem šolskem letu. Direktor zavoda Vinko Logaj je med ključnimi izpostavil usmerjenost v ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja, s čimer želijo vplivati tudi na preventivno delovanje pred različnimi oblikami nasilja. Prav tako so ravnateljem razdelili gradiva in usmeritve za izdelavo digitalne strategije na posamezni šoli, predvsem s poudarkom varne in učinkovite rabe digitalne tehnologije in digitalnih virov ter dviga digitalnih kompetenc. Šole bodo v prihodnjem letu vključevali v aktivnosti na področju trajnostnega razvoja in doseganja podnebnih ciljev.

Po Logajevih besedah bo v prihodnjem šolskem letu intenzivno potekala prenova učnih načrtov, ki jih računajo pripraviti do konca koledarskega leta 2024, da bi jih uvedli s 1. septembrom 2025. Prenovili naj bi več kot 200 učnih načrtov in katalogov znanj za osnovne in srednje šole. Želijo si, da bi bili učni načrti sodobni, da bi vključevali metodično-didaktična priporočila in da bi imeli za prvo triletje osnovne šole enovit učni načrt, saj tam vse predmete uči en učitelj, je Logaj pojasnil na novinarski konferenci ob robu dogodka.

V okviru bralne strategije in akcijskega načrta za bralno pismenost na zavodu za šole pripravljajo tudi programe, s katerimi želijo povečati bralne navade in tudi bralno pismenost. Po zaključku poskusne uvedbe razširjenega programa v preteklih letih bo po Logajevih navedbah v prihajajočem šolskem letu nekaj več kot 10 odstotkov osnovnih šol na podlagi junija spremenjenega zakona nadaljevalo izvajanje razširjenega programa po novem konceptu.

Obetajo se spremembe Zakona o osnovni šoli

Razširjen program, ki med drugim vključuje tudi uvedbo drugega tujega jezika, bi za vse šole uvedli s spremembami Zakona o osnovni šoli, ki je v pripravi. Spremembe bi po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Felde med drugim vključevale tudi nacionalni preizkus znanja kot del meril za vpis v srednjo šolo in obvezen nacionalni preizkus znanja v tretjem razredu osnovne šole. Felda računa, da bi DZ zakon sprejel do konca leta, da bi se spremembe uveljavile 1. septembra 2024.

Dotaknil se je tudi kadrovskih težav v vzgoji in izobraževanju in napovedal nadaljnje iskanje rešitev. Da bi težave omilili, so, kot je spomnil minister, že omogočili zaposlovanje kadrov, ki imajo primerno izobrazbo, niso pa še izpolnili vseh pogojev za delo na področju vzgoje in izobraževanja, a jih lahko pridobijo naknadno.

Felda se je med drugim zahvalil tudi vsem za delo po poplavah, ko so reševali številne težave v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Poudaril pa je, da se razmere iz dneva v dan izboljšujejo in da z začetkom šolskega leta ne bo večjih težav.

Kjer učilnice še niso urejene, bo pouk potekal na drugih lokacijah, enako velja za vrtce. Se imajo pa šole znotraj šolskega koledarja možnost prilagoditi in denimo dneve dejavnosti organizirati v tistih dneh, ko pouk v učilnicah še ne bo mogoč. Zaenkrat so vsi ravnatelji zagotovili, da bodo šolsko leto lahko začeli 1. septembra, je dejal minister. Ponekod so zaradi uničenih cest težava tudi šolski prevozi, kar pa po ministrovih besedah posamezne šole urejajo z občinami in iščejo rešitve. Za zdaj kaže, da zaradi tega nikjer ne bo potreben pouk na daljavo, je še dejal Felda.