V prihodnjih petih letih bi lahko brez ginekologa ostalo še 200.000 žensk

Mojca Grebenc iz ZD Ljubljana opozarja, da 89 ginekologov pomeni približno polovico ginekologov s primarnega nivoja, kar lahko po najbolj črnem scenariju pomeni, da bo čez pet let brez ginekologa ostalo še dodatnih 200.000 žensk.

Poudarila je, da bi za ureditev razmer nemudoma potrebovali 70 dodatnih programov. "Termin izbrani ginekolog je včasih pomenil, da si je ženska lahko izbrala poljubnega ginekologa, danes pa je to postala borba za prosto mesto. Ženske so pogosto primorane, da si ginekologa izberejo v čisto drugem kraju ali celo na drugem koncu Slovenije," je povedala. 

Kot pravijo v Zdravniški zbornici Slovenije, se hkrati mladi specialisti redko odločajo za delo na primarni ravni. V zadnjih petih letih se je po končani specializaciji iz ginekologije in porodništva za delo v zdravstvenem domu odločilo le 18 od 93 novih specialistov. Čeprav so bolnišnice za mlade zdravnike bolj privlačne, pa se zaradi vedno večjih obremenitev in odhodov specialistov iz javnega zdravstva tudi na sekundarnem nivoju soočajo s številnimi izzivi.

Zaradi pomanjkanja kadra prihaja do začasnega zapiranja ambulant

Pomanjkanje kadra se odraža v začasnem zapiranju ambulant, ki bi lahko, kot opozarja predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka SB Celje, mag. Jakob Koren, postalo trajno. "Obseg dela se je zmanjšal za 10 do 20 odstotkov in to zgolj zato, ker nimamo dovolj zdravnikov, da bi lahko pokrili vse ambulante," je pojasnil. Poleg tega za zagotavljanje ustrezne varnosti in kakovosti obravnave enega zdravnika pogosto razporedijo na več delovišč, zato delo poteka počasneje. 

"Bolnišnicam grozi točno to, kar se je pred kratkim zgodilo v bolnišnici Trbovlje," opozarja Koren. Zaradi pomanjkanja kadra so bili prisiljeni najprej zmanjševati delo v ambulantah, pozneje tudi na oddelku. "Tudi delo v operacijski poteka v manj kot optimalnih pogojih, saj moramo za asistente porabiti praktično vsako prosto roko, ki je na voljo, da lahko zagotavljamo vsaj oskrbo nujnih stanj porodnic in nosečnic," je še poudaril Koren.

Koncesionarka iz Maribora, ginekologinja Renata Završnik Mihič, ima trenutno v ambulanti opredeljenih kar 6741 žensk. "Najbolj nas seveda pesti to, da so naše ženske glede na glavarinski količnik slabo ovrednotene in se ti glavarinski količniki že od leta 1993, ko so bili postavljeni in katerih metodologija ni znana, pravzaprav niso spreminjali," je povedala. Se je pa močno spremenila starostna struktura žensk, ki potrebujejo ginekološke storitve, pravijo v Zbornici. "Po podatkih ZZZS je letos pri ginekologih opredeljenih že več kot 314.000 žensk, starih od 40 do 64 let, ki so delovno aktivne in skrbijo za svoje zdravje," pravijo. 

Kakšne rešitve predlagajo?

Sogovorniki vidijo rešitve v boljših pogojih dela z manj administrativnimi obremenitvami, kar bi prineslo tudi več časa za pacientke. Spremeniti bi bilo treba vrednotenje ginekoloških storitev, razpisati več specializacij in v javnem zdravstvenem sistemu zadržati kader, menijo. "V tej državi bi bilo treba ljudi, ki želijo delati več, tudi več plačati,"  meni Koren. Trenutno pa se dogaja prav nasprotno, opozarja Završnik Mihičeva: "Ni prav, da se takšnim ginekologom daje denarne kazni in se jim delo prepoveduje, posebej če ga v svoji matični ustanovi opravijo."

Dosežki na področju ginekologije namreč niso samoumevni in so plod predanega dela ginekologov, ki kljub izzivom, s katerimi se vsakodnevno srečujejo, radi opravljajo svoje delo, se strinjajo sogovorniki.

Slovenija je ena najvarnejših držav za rojevanje, z izjemno nizko stopnjo umrljivosti mater in novorojenčkov, eno najnižjih stopenj dovoljenih splavov ter zelo nizkim deležem najstniških porodnic v Evropski uniji, pravijo v Zdravniški zbornici. Uvedba programa Zora, v okviru katerega ginekologi redno pregledujejo zdrave ženske in tako pravočasno odkrivajo predrakave spremembe ali začetne stadije raka materničnega vratu, pa je pripomogla k prepolovitvi obolevnosti za tem rakom med slovenskimi ženskami, so še poudarili.