Velika sobota pred največjim krščanskim praznikom je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki ga poznajo tudi v pravoslavnih cerkvah.
Katoliški verniki velikonočno praznovanje začnejo z obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.
Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo tudi jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.
Pripravo meditacij prvič zaupali ženski
Na veliki petek je papež Benedikt XVI. v rimskem antičnem Koloseju vodil tradicionalni križev pot, ki ponazarja zadnjo pot in trpljenje Jezusa pred smrtjo na križu. Na zadnjih dveh od skupno 14 postaj je nosil križ.
"Usmerimo svoj pogled v križanega Kristusa in prosimo v molitvi - razsvetli naša srca, stori, da umre star človek, vezan na sebičnost, zlo in greh. Naredi nas nove ljudi, preobražene moške in ženske, ki jih vodi tvoja ljubezen," je dejal papež.
Prvič od začetka svojega pontifikata je pripravo meditacij ob križevem potu zaupal ženski. Za to nalogo je izbral sestro avguštinko Mario Rito Piccione, ki je predsednica Zveze avguštink – puščavnic.
Križ sta nosili družini iz Rima in Etiopije, dve avguštinki, mlada Egipčanka, bolnik na vozičku ter dva frančiškanska meniha.
Benedikt XVI. je veliki petek počastil tudi s posebnim televizijskim nastopom, v katerem je odgovoril na šest vprašanj gledalcev. Posebno pozornost je posvetil trpljenju, dotaknil pa se je tudi nekaterih aktualnih političnih vprašanj.
Praznujejo tudi pravoslavci
V času velike noči pa ni slovesno le v Vatikanu, pač pa tudi v Jeruzalemu, kjer je Jezus Kristus po verovanju kristjanov na veliko noč vstal iz groba. Na verski slovesnosti na ulicah starega mesta se je tako zbralo več tisoč armenskih, grških, koptskih in pravoslavnih kristjanov z vsega sveta in do zadnjega kotička napolnilo tamkajšnjo baziliko Božjega groba.
Pravoslavni romarji in verniki na velikonočno soboto sicer uporabljajo posebno svečo, sestavljeno iz 33 manjših svečk, ki ponazarjajo 33 let Jezusa Kristusa. Eno od sveč so odnesli tudi v cerkev Jezusovega rojstva v Betlehemu in od tam ogenj raznesli po Zahodnem bregu. Najpomembnejši dan za pravoslavne vernike je v Jeruzalemu sicer potekal pod zaostrenim policijskim in vojaškim nadzorom, prav zaradi današnje slovesnosti pa so po mestu postavili tudi več nadzornih točk.
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.