VIDEO: Kozina: Levi in desni so 23 let mirno gledali, kako nastaja bančna luknja

Predstavniki Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in Specializiranega državnega tožilstva RS so predstavili dosedanje rezultate pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v bančnem sektorju. Ločeno novinarsko konferenco je na to temo imel tudi notranji minister Gregor Virant.

Preiskovalci pri ugotavljanju nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu preiskujejo za 346 milijonov evrov škode, od tega so za 70 milijonov evrov nepravilnosti že podali ovadbe. Direktor NPU Darko Majhenič je pojasnil, da preiskujejo Hypo banko, NLB, NKBM, Gorenjsko banko, Factor banko in Probanko.

Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan je dejal, da delo posebne preiskovalne skupine policistov in tožilcev, ki so jo ustanovili septembra lani, poteka dobro, a težave so pri sodelovanju z NLB. Furlan je opozoril, da NLB ne sodeluje pri preiskavi tako, kot bi morala. NLB je namreč podala osem naznanil sumov kaznivih dejanj. Pri tem ni napisala, kdo so osumljene osebe, čeprav je to banki znano, prav tako pa ni priložila dokumentacije, ampak le spisek dokumentacije. "To ni primerno, saj je tudi banka oškodovanka," je povedal.

Novembra je bila glede NLB končana ena preiskava. Pet bančnikov je osumljenih kaznivega dejanja zlorabe položaja.

Glede NKBM je Furlan povedal, da je osumljenih devet oseb, kazniva dejanja pa preiskujejo tako v Sloveniji kot v tujini. Trenutno NPU potrebuje še dodatne bančne podatke iz Hrvaške.

Tudi okrožni državni tožilec Jože Kozina je nezadovoljen z NLB. NLB se v pred kratkim končani preiskavi sploh ni izjasnila o škodi, čeprav je bila oškodovanka. Kozina je dejal, da je bil še najbolj kooperativen predsednik uprave Janko Medja. "Z njim se je dalo še največ kontaktirati," je povedal. Problematičen pa je nižji vodstveni sloj, ki po besedah Kozine svoje neznanje zaznavanja in opozarjanja na zlorabe nadomešča z aroganco in sprenevedanjem. Kozina je prepričan, da je kader, ki je stal za slabimi odločitvami, še vedno v banki ali pa ima vsaj od zunaj vpliv, in tako je sodelovanje oteženo. "Določeni se ne zavedajo časa, v katerem živijo, in posledic, ki jih bo imelo njihovo delovanje," je povedal.

Kozino moti odnos NLB, ker preiskovalcem niso predali vseh potrebnih stvari, ki jih potrebujejo za preiskavo. "To bi bilo tako, kot da bi me nekdo poklical in rekel, da so mu nekaj ukradli iz garaže in da naj sam odidem tja in iščem, kaj so mu ukradli," je povedal Kozina.

Različni kriteriji pri podeljevanju kreditov

NLB je bila pri podeljevanju kreditov zelo dvolična. Pri fizičnih osebah ni šlo tako lahko, kot pri raznih podjetjih, za katere so po Kozinovih besedah prvič slišali. Ta podjetja so bila v resnici podaljšana roka nekih drugih gospodarskih družb, ki zaradi prezadolženosti novih kreditov niso mogle dobiti. Tako so jih dobile posredno.

Preiskovalci pa so zaznali tudi izjemno porast kreditov, ki niso bili vrnjeni, ampak so bili poplačani z novimi krediti. Družba je bila tako videti kot bonitetno sposobna, NLB pa je v svojih bilancah prikazala, da nima starih dajatev. Kozina dodaja, da so si tako vodilni lahko tudi izplačevali nagrade, saj so imeli "lepo bilanco".

Kozina je izpostavil primer, ko je komitent uspel v NLB kredit dobiti na podlagi umetniške slike, za katero je bilo že na prvi pogled jasno, da je ponaredek. Domnevo so preiskovalcem potrdili tudi v Narodni galeriji, ki je le streljaj od stavbe NLB. Kozina je komentiral, da bi bančnik lahko sliko odnesel čez cesto in jo dal oceniti ter bi banki rešil osem milijonov evrov.

Razplet zadev Kozina pričakuje v dveh letih. Ob tem pa opozarja, da bodo v naslednjih tednih politiki na levici in desnici s prstom kazali na policijo in tožilstvo, češ da niso uspeli v enem letu ničesar narediti. "Ti isti ljudje, ki so triindvajset let sodelovali ali mirno gledali ali se obračali stran, ko se je ta luknja kopala, bodo sedaj udarili po nas," je še povedal Kozina.

Janša je poročilo o luknji v bankah tožilstvu poslal že poleti 2012

Na navedbe NPU in tožilstva se je na Twitterju odzval tudi predsednik SDS Janez Janša. "Levi in desni že mogoče, jaz pa sem poročilo BS o luknji v bankah poslal tožilstvu takoj, že poleti 2012," je tvitnil Janša in dodal, da se mu zdi ocena škode prenizka. Vsaj 346 milijonov evrov je po njegovem mnenju negospodarno izpuhtelo samo pri gradnji trgovskega centra Stožice in v SCT-jevih poslih.

Virant: Bliža se trenutek, ko bomo izvedeli, koliko denarja bomo namenili bankam

Virant je medtem na svoji novinarski konferenci dejal, da se "bliža trenutek, ko bomo izvedeli, koliko denarja bomo namenili bankam, zlasti državnim, zaradi luknje, ki je nastala zaradi napak in morebitnih kaznivih dejanj."

Gospodarski kriminal in korupcija sta med prioritetami policije, znotraj tega pa je velik poudarek na preiskavi nepravilnosti v bančnem sistemu. "Gre za dejanja z veliko škodo, ki so ogrozila slovenski finančni sistem, davkoplačevalci pa bodo plačali za omogočanje njihovega delovanja," je povedal.

Tudi Virant je povedal, da imajo preiskovalci težave predvsem s sodelovanjem z NLB. Ker se banka sklicuje na bančno tajnost, bo Virant predlagal spremembo 215. člena zakona o bančništvu, po kateri izjema bančne tajnosti ne bi veljala, če bi šlo za izročanje dokumentacije policiji, tožilstvu in sodišču.

V NLB so glede razčiščevanja preteklih grehov dejali, da sodelujejo z vsemi organi preiskovanja in pregona, a dodali, da so zaradi zakona o bančništvu omejeni. "Neskladja v zakonodaji po našem mnenju žal dopuščajo različne interpretacije o zaščiti dokaznega gradiva v primeru naznanjanja sumov kaznivih dejanj," so prepričani v NLB.

Letos so organom pregona v obravnavo predali več kot 30 primerov. V tej fazi se osredotočajo predvsem na 100 največjih primerov, ki so povezani s skoraj 75 odstotkov vseh rezervacij za slaba posojila v minulih letih.

So pa ravno danes pojasnili, zakaj so imeli izgube in zakaj napak ne bodo več ponovili.