Ministrica: Člen bomo morali spremeniti, da ne bo dvoumen

Kaj prinaša sporni 45. člen?

Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki ga je vlada v petek poslala v DZ, v 45. členu ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ministru za zdravje daje možnost odrediti enega ali več začasnih ukrepov.

Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke in druge ukrepe.

Ta člen je zmotil nekatere deležnike. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije dvomijo o ustavnosti možnosti prepovedi stavke, kritični so tudi do predvidene možnosti začasne premestitve zdravstvenega delavca. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides pa v členu vidi napoved, da bo država zdravstvo reševala s prisilnim delom.

Ministrica: Ne gre torej za sistemski ukrep reševanja v zdravstvu

Na burne odzive, ki so prišli iz zdravstvene stroke, se je odzvalo tudi ministrstvo za zdravje. "Namen zakona je bil, da lahko v primeru potrebe takoj ukrepamo. Ne gre za sistemski ukrep, pač pa za izredne ukrepe ob izrednih dogodkih," je pojasnila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.

"Odzivov je veliko in očitno je, da se člen lahko interpretira na več načinov, da je mogoče zapisan dvoumno. Torej nam je jasno, da bomo morali člen spremeniti, da ne bo dvoumen. To je treba ustrezno nasloviti in tudi bomo ustrezno naslovili v nadaljnjem zakonodajnem postopku," je glede 45. člena zagotovila ministrica. 

Glede očitkov nekaterih deležnikov, da zakon ni bil sprejet v socialnem dialogu, je dejala, da je zakon predviden za obravnavo po nujnem postopku, zato javna razprava ni potrebna. So pa predlog zakona vseeno poslali v javno razpravo, kjer so prejeli nekatere komentarje, ki so jih upoštevali, je poudarila.

'Če se ne bo nič zgodilo, bo vlada nosila posledice naših sindikalnih aktivnosti'

"Z ogorčenjem in jezo smo prejeli obvestilo vlade, da je predlog zakona prejšnji petek sprejela na dopisni seji. To je predlog zakona, ki je šel mimo vseh socialnih dialogov in mimo mnenja stroke," je povedal predsednik Fidesa Damjan Polh. "Vidite, v kašnih časih živimo, kjer nam politika narekuje bremena preko naših mnenj in preko vsega tistega, kar smo dobrega hoteli, da bi javno zdravstvo še naprej funkcioniralo," je povedal. 

Izpostavil je, da gredo zadeve "žal na slabše". "Vlada je s tem priznala, da so razmere v slovenskem javnem zdravstvu kritične," je poudaril. Iz samega predloga zakona namreč izhaja, da so razmere v javnem zdravstvu enako kritične, kot če bi bila epidemija, poplava ali neka druga naravna nesreča. 

"Če so razmere v zdravstvu izredne, potem je treba tudi plače v zdravstvu reševati izredno," je povedal in dodal, da ima ministrica za zdravje na mizi dva sporazuma, ki sta bila podpisana z namenom, da se negativni trend v javnem zdravstvu obrne in se takšna katastrofa prepreči. 

"Zavlačevanje z njuno realizacijo in kršitev dogovorjenih časovnic sta pokazala svoje. Odhajanje strokovnih kadrov iz javnega zdravstva se nadaljuje in je zdaj dobilo dimenzije izrednih razmer," so v Fidesu zapisali v sporočilo za javnost in dodali, da se "izredne razmere ne rešujejo s prisilo in nesistemskimi parcialnimi rešitvami".

Kot pravijo, je pandemija covida-19 pokazala spontano angažiranost, požrtvovalnost in odgovornost zdravnikov, zobozdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev, čeprav interventnega zakona s takšno vsebino takrat sploh ni bilo. "Zato je ta zakon za nas neke vrste žalitev," je povedal Polh.

Fides zahteva urgenten sestanek z ministrico

Glede na nastale razmere Fides zahteva urgenten sestanek z ministrico za zdravje, na katerem bodo urgentno dogovorili realizacijo obeh sporazumov in umik spornih določb interventnega zakona. "Ministrica ima na mizi dva podpisana sporazuma iz letošnjega in lanskega leta, ki dajeta dobro podlago za to, da zajezimo odhod strokovnih kadrov iz javnega zdravstva," pravi Polh, saj da smo že priča odhodom ne le zdravnikov, pač pa tudi ostalega zdravstvenega osebja. 

"Zadeve so nujne, rok je do konca leta. Sami so si dali ta rok, če se ne bo nič zgodilo, bodo nosili posledice naših sindikalnih aktivnosti," je poudaril Polh. "Konflikt je eskaliral že s samim predlogom zakona. Fides bo pri stopnjevanju sindikalnih aktivnosti sledil ogorčenju in jezi, ki ju je predlog zakona sprožil med zdravniki".

"Stopnjevanje sindikalnih aktivnosti privede do protesta," pojasnjujejo v Fidesu. "Če bomo sporazuma oblikovali v aneks h kolektivni pogodbi, potem zadeve lahko stečejo, v nasprotnem primeru pa bo prišlo do konflikta," je dejal Polh in dodal, da bo vlada, če se ne bo nič zgodilo, trpela posledice sindikalnih aktivnosti. 

'V predlogu interventnega zakona mrgoli sistemskih ukrepov, ki vanj ne sodijo'

Vlada je v petek na dopisni seji po nujnem postopku v nadaljnjo obravnavo v DZ poslala predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Zakon bo pripomogel k večji dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema, je prepričana vlada. Na ministrstvu za zdravje so osnutek predloga v usklajevanje deležnikom posredovali 9. novembra in jih prosili, naj pripombe oddajo do naslednjega dne. Po izraženem nezadovoljstvu več deležnikov so rok podaljšali do 16. novembra.

"Obžalujemo, da ministrstvo za zdravje in vlada nista resno vzela našega poziva po usklajevanju socialnih partnerjev zvezi s tem tako zelo pomembnim zakonskim predlogom," je poudarila predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Na vlado so namreč 10. novembra naslovili zahtevo, naj zakon pripravijo v socialnem dialogu, saj bodo v nasprotnem primeru rešitve enostranske in bistveno slabše. To se je tudi zgodilo, je dodala.

 Ilešič Čujovičeva izpostavila 45. člen

Po njeni oceni v predlogu interventnega zakona mrgoli sistemskih ukrepov, za katere meni, da vanj ne sodijo. Med njim je izpostavila 45. člen, "ki daje bianko pooblastilo vsakokratnemu ministru za zdravje, da po svoje prilagodi zdravstveno dejavnost že v primeru, ko gre za pomanjkanje zdravstvenih delavcev ali povečan obseg dela".

Tak način dela vlade zagotovo ne bo vodil v boljši zdravstveni sistem, je prepričana Ilešič Čujovičeva. Izpostavila je še vprašanje ustavnosti tega člena predloga zakona, saj govori o prepovedi stavke, kar je v nasprotju z ustavo. Predvidena možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca brez njegovega soglasja pa je najmanj nespoštljiva do delavca. "To je bližje sužnjelastniškemu sistemu kot čemer koli drugemu," je bila kritična.

Ob svojem stališču glede spornega člena bodo obvestili poslance DZ, je napovedala.

Na vprašanje, ali za katerega od predlaganih ukrepov meni, da je dober, je izpostavila predvideno vnovično podaljšanje izplačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev z 20 na 30 dni. Ustrezno je tudi predvideno vključevanje koncesionarjev v neprekinjeno zdravstveno varstvo, je dodala. A vseeno meni, da vsaka rešitev, ki ni predhodno predelana s predstavniki zaposlenih, ne more biti dobra, ker je zaposleni ne bodo vzeli za svojo.

Zdravniška zbornica za več varovalk v spornem členu interventnega zakona v zdravstvu

Sporni člen interventnega zakona v zdravstvu, ki v primeru izrednih razmer med drugim predvideva možnost premeščanja zdravstvenih delavcev brez soglasja, bi po besedah predsednice zdravniške zbornice Bojane Beović potreboval več varovalk, da bi se res uporabljal le v izrednih razmerah, in ne ob siceršnjih slabih razmerah v slovenskem zdravstvu. Meni, da bi potrebovali zakonodajo, ki bi omogočala organizacijo zdravstva v izrednih razmera, a ne v interventnem zakonu, ampak v zakonu, ki bi veljal daljši čas.

"Razmere v slovenskem zdravstvu glede čakalnih dob, glede dostopnosti zlasti primarnih zdravnikov niso dobre in nas skrbi, da bi se tak člen uporabljal v teh razmerah, za katere pa smo najmanj krivi zdravstveni delavci," je opozorila Beovićeva. Dodala je, da gre za organizacijo zdravstva, ki že desetletja ni bila urejena. "Na to ves čas opozarjamo in se nam zdi popolnoma nesorazmerno, da bi zdaj morali biti mi predmet nasilnega prerazporejanja, prepovedi dopustov, stavk," je naštela predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

V zbornici menijo, da bi potrebovali zagotovila oziroma tako napisan zakon, da bi bilo jasno, da se člen lahko uporablja res v izrednih razmerah, "ki pa takrat veljajo za vse državljane, ne samo za eno poklicno skupino". Pa tudi, da je nesorazmeren tudi člen interventnega zakona, ki onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo

 Beovićeva je povedala, da bi bilo treba zagotovili, da bi ob preoblikovanju tudi d.o.o. opravljal zdravniško službo oziroma bi moral biti izvajalec zdravnik. "Sama delovnopravna oblika ni pomembna. Če ni pomembna za druge poklice, ne vem, zakaj ni morala biti za zdravnike," je prepričana.

Predlog zakona določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži, vključno s koncesionarji. Po besedah Beovićeve je sorazmerno, če dežurajo zaposleni v zdravstvenem domu, da dežurajo tudi drugi, ki opravljajo primarno službo na istem območju.

Med drugim zakon določa tudi nagrajevanje na primarni ravni. Beovićeva je opozorila, da doslej bistvenega vpliva nagrajevanja ni, zato bo treba vzporedno urediti razmere in pogoje za delo, kamor spadajo tudi plače, administracija in obremenjenost ambulant z drugim delom, kot je strokovno delo. Po njenih besedah bo k izboljšanju zdravstvenega sistema težko pripomogel tudi v zakonu predvideni izredni razpis zdravniških specializacij, saj imajo že na rednih razpisih nezasedena mesta. "Tako da si ne predstavljam, da bi obsežnejši razpis ali pa še tretji razpis na leto razmere kaj izboljšal. Treba je pač navdušiti zdravnike za delo v takem okolju, deloma z nagrajevanjem, deloma pa s pogoji dela," je prepričana.

O pomanjkanju usklajevanja interventnega zakona z vsemi deležniki pa je Beovićeva dejala, da radi vidijo, da se o stvareh pogovorijo in dajo pripombe, ter dodala, da je sicer ministrstvo za zdravje v trenutni sestavi zelo dostopno za take pripombe.

Kaj zakon poleg 'spornih' členov še uvaja?

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je naštela še nekaj drugih sprememb, ki jih prinaša interventni zakon.