V povezavi z Radanom preiskujejo še okoli 40 smrti

Kriminalisti preiskujejo okoli 40 smrti, pod katere "se je podpisal" zdravnik Ivan Radan, je zapisal predsednik nadzorne komisije, ki je na UKC Ljubljana izvedla notranji nadzor, Jože Balažic. Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker pa pravi, da tudi notranji nadzor nad drugim primerom smrti Radanovega bolnika kaže na "dvomljivo smrt".

Balažic je to zapisal v opravičilu za odsotnost z današnje seje odbora DZ za zdravstvo, na kateri obravnavajo primer zdravnika Ivana Radana, ki naj bi konec preteklega leta na kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana domnevno skrajšal življenje bolniku z odmerkom kalija.

Po tem dogodku je UKC uvedel notranji strokovni nadzor, ki je pokazal, da je bolniku verjetno res skrajšal življenje z infuzijo kalija in morfija. A materialnih dokazov za to nimajo, saj je bil bolnik upepeljen, obdukcija pa ni bila opravljena.

Tudi druga smrt, po besedah Hojkerja, dvomljiva

Nato so v UKC Ljubljana sprožili še en izredni notranji nadzor nad primerom smrti bolnika iz januarja 2014, ki ga je prav tako zdravil Radan. Hojker je na današnji seji odbora dejal, da nadzor sicer še ni čisto končan, a "jasno kaže, da je bila ta smrt dvomljiva".

Hojker je v izjavi po seji odbora pojasnil, da je bil nadzor končan v sredo. Prvi izsledki pa kažejo, da postopki v zadnjih dnevih bolnikovega življenja "niso bili povsem v skladu z medicinsko etiko in doktrino". Ne ve pa, ali je Radan tudi pri bolniku v začetku januarja 2014 skrajšal življenje.

Več o notranjem nadzoru ni želel razkriti, saj da imajo vsi vpleteni še možnost odgovoriti na poročilo. Tako tudi ne ve, ali bodo na UKC odredili še kakšen izredni notranji nadzor nad primerom smrti bolnika, ki ga je zdravil Radan.

Pri tem je opozoril, da bi tudi ta dogodek moral sprožiti alarm na omenjenem oddelku. Tako je prepričan v pravilnost odločitve, da so po dogodku razrešili predstojnico kliničnega oddelka Bojano Žvan in predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike Viktorja Šviglja.

Žvanova pred odborom: bila sem grešni kozel

Žvanova je sicer na seji odbora znova opozorila, da je bila v komunikaciji ob dogodku namerno izpuščena. Če bi se predpisanih pravil glede komunikacije držali, se to ne bi zgodilo, je dejala. Meni, da je bila v tem primeru grešni kozel. A Hojker pravi, da ni pomembno, ali je Žvanova za dogodek "izvedela uro prej ali pozneje". "Vprašanje je, zakaj cel oddelek že eno leto čudno deluje, če ne prepozna takih dogodkov," je dodal.

Sicer pa Žvanova meni, da bi na podlagi tega primera lahko spremenili zakonodajo tako, da bi opravljali psiho-fizične preglede pri najzahtevnejših delovnih mestih v zdravstvu, kot je denimo delo v intenzivni terapiji.

Poslanec ZaAB Jani Möderndorfer je v razpravi opozoril, da bi lahko s takšnimi sejami ogrožali mednarodno akreditacijo UKC. Hojker pravi, da je teoretično to sicer možno, a meni, da so na UKC ob tem dogodku postopali pravilno in da akreditacija ne bo ogrožena. Kot pravi, so z akreditacijsko hišo v nenehnem stiku, ob ponovnem, sicer rednem obisku v maju pa bodo zelo natančno pogledali, kaj se dogaja na nevrološki kliniki.

Poslanki SDS Jelka Godec in Nada Brinovšek sta bili kritični do tega, da je ministrstvo za zdravje uvedlo upravni nadzor nad kliničnim oddelkom, kjer je Radan deloval, šele dva meseca po domnevnem dogodku. Državna sekretarka na ministrstvu Nina Pirnat je poudarila, da je ministrstvo že naslednji dan, ko so za dogodek izvedeli iz medijev, začeli sprejemati številne ukrepe.

Poslanec SMC Branko Zorman pa je sejo odbora, ki je bila sklicana na zahtevo SDS, označil za zlorabo. "Občutek imam, da je sklicatelj zahteval sejo zato, da se bo zaščitilo ime dr. Žvan."