V postopku predlog za razrešitev Zorčiča z mesta predsednika DZ

Koalicijske poslanske skupine so v parlamentarni postopek vložile predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča. Predlagajo, da DZ o tem odloča na izredni seji v torek. Pod predlog je podpisanih 38 poslancev iz vrst SDS, NSi in SMC. Za razrešitev predsednika DZ je sicer potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.

Za novega predsednika bo po besedah Mateja Tonina izbran Jožef Horvat iz stranke NSi. Tudi za ta korak bo koalicija potrebovala absolutno navadno večino poslanskih glasov.

V primeru konstruktivne nezaupnice ter poskusov interpelacij Simone Kustec, Janeza Ciglerja Kralja, Aleša Hojsa in Vaska Simonitija se je izkazalo, da opozicija nima dovolj glasov za rušenje vlade oz. posameznih ministrov. Na drugi strani pa imajo poslanci koalicije le še 38 poslanskih sedežev. 

Koordinator Levice Luka Mesec in predsednik LMŠ Marjan Šarec napovedujeta nasprotovanje zamenjavi predsednika DZ in menita, da do nje niti ne more priti, če se bosta poslanca narodnih skupnosti držala parlamentarne prakse, da nista jeziček na tehtnici. Koalicija ima namreč sama 38 poslanskih glasov, z morebitno podporo poslancev DeSUS in SNS pa 45, torej glas premalo za zahtevano večino. Poslanca manjšin imata sicer z vlado podpisan sporazum o sodelovanju.

"Vloženi podpisi pod predlog za razrešitev Zorčiča kažejo, da ima koalicija le še 38 glasov. Torej smo očitno prišli do faze cenika," je ugotavljal Šarec. Dodal je, da bo manjkajoče glasove možno dobiti le s cenikom tistih, ki naj bi zamenjavo predsednika DZ potiho podprli. Tudi Horvata za novega predsednika DZ v LMŠ ne bodo podprli, če pride do glasovanja. Kot je ocenil Šarec, je Horvat v preteklosti zavajal, sicer pa mora koalicija sama zagotoviti večino za predsednika DZ.

Mesec pa upa, "da današnji podpis 2,8 milijona evrov težke pogodbe med Počivalškom in madžarsko narodno skupnostjo ne bo koga prepričal v to, da spremeni svoj glas na tajnem glasovanju".

Vodja poslancev SMC Gregor Perič je že v petek napovedal, da gre vse v smeri iskanja nove večine in novega imena za predsednika DZ. V današnji izjavi v DZ je zagotovil, da ima Horvat podporo vseh petih poslancev SMC. "Horvat je nekdo, ki je že dolgo v DZ, pozna postopke in uživa ugled. Razpravo v DZ bi lahko dvignil na višji nivo, kar DZ in slovenski politični prostor trenutno zelo potrebuje," je povedal. Strinja se, da je tajno glasovanje nepredvidljivo, a meni, da je Horvat izvoljiv. "To je tudi pomemben političen lakmusov papir, ki bo pomembno nakazal delovanje koalicije v prihodnje," je ugotavljal. A je spomnil na glasovanja minuli teden, ki niso kazala na to, da bi bila večina za sprejemanje predlogov ogrožena.

Poslanci SNS bodo po besedah predsednika stranke Zmaga Jelinčiča Plemenitega podprli Zorčičevo razrešitev. 

Podpredsednik DZ in poslanec DeSUS Branko Simonovič se danes ni izrekel o ravnanju poslancev DeSUS v primeru poskusa zamenjave predsednika DZ, saj se o tem še niso pogovorili. Prav tako ni nujno, da bodo enotni. 

Poslanca narodnih skupnosti Ferenc Horvath in Felice Žiža bosta glasovala po lastni vesti, je za STA pojasnil Žiža. Poslanci italijanske in madžarske skupnosti ponavadi ne želijo biti jeziček na tehtnici in ohranjajo politično nevtralnost. Vseeno pa se je v zgodovini samostojne Slovenije že zgodilo, da sta poslanca ključno vplivala na nekatere politične procese, kot je sprejemanje pomembnih zakonov in tudi pri zamenjavi vlad.

Volitve 1996

Druge parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji so prinesele skoraj neodločen rezultat med levo in desno opcijo. Takrat se je vsa pozornost usmerila v poslanca manjšin. Maria Pozsonec in Roberto Batteli sta napovedala, da ne bosta podprla mandatarja brez jasne večine. Poslanca manjšin sta podprla vlado Janeza Drnovška, pridružil pa se jima je tudi Ciril Pucko, ki je iz SKD prestopil v LDS. S tremi dodatnimi glasovi je januarja 1997 Drnovšek postal predsednik vlade.  Ko je leta 2000 iz koalicije izstopila SLS in je Drnovškova vlada padla, poslanca Pozsonec in Batteli nista podprla vlade Andreja Bajuka. Ta pa je sicer tudi brez njiju imel zadostno podporo. 

Poslanca manjšin nista podprla Jankovića

V času, ko je vlado vodil Borut Pahor (2008-2012) in je ostal brez petih ministrov, so poslanci glasovali o usodi njegove vlade. Poslanca manjšin ga ni sta podprla, kljub temu, da njun glas ni bil usoden. Po padcu Pahorjeve vlade je na predčasnih volitvah zmagal Zoran Janković, ki pa je imel težave s sestavljanjem vlade. Zagotovljenih je imel 42 glasov, računal pa je tudi na podporo poslancev narodnostnih manjšin, vendar pa ga Battelli in Laszlo Göncz nista podprla. Battelli je takrat trdil, da sta so na predstavnike manjšin vršili pritisk s strani "levih struj" v Državnem zboru. Na koncu sta podprla Janeza Janšo, ki je zbral 52 poslanskih glasov. 

Poslanca narodnostnih manjšin sta v času prve Janševe vlade prispevala 45. in 46. glas za sprejetje zakona o verski svobodi, leta 2017 pa Göncz ni podprl predloga za spremembo ustave glede financiranja šolstva. Njegov glas na ustavni komisiji je nasprotnikom spremembe omogočil potrebno dvotretjinsko večino.