V ponudbi subvencioniranih obrokov preveč nezdrave hrane

Marsikateri študent preskoči zajtrk, prvi obrok pa je nato tisti iz avtomata na fakulteti ali obrok na bone. Zdrave izbire sicer so, a je njihova ponudba preskromna, saj v ponudbi obrokov na bone oz. subvencioniranih obrokov prevladujejo sendviči in pice, ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Ker ponudbo subvencioniranih obrokov oblikuje tudi povpraševanje, je pomembno, da študentje postanejo bolj osveščeni, kaj izberejo – v nekem trenutku najbolj privlačna in preprosta izbira ni vedno najbolj zdrava, sploh, če redno posegamo po njej. Potrebne so spremembe - ponudba mora ostati cenovno dostopna, a bolj zdrava, pestra, privlačna in primerna za vsakodnevno prehranjevanje študentov. 

"Ministrstvo v okviru izvajanja Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, s sloganom "Dober Tek Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj!" izvaja ukrepe, ki prebivalce od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti usmerjajo k bolj zdravemu prehranjevanju," je na novinarski konferenci povedala dr. Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje. 

Ker želijo v okviru programa študente spodbuditi k zdravemu prehranjevanju, sofinancirajo projekt "Študent, veš kaj ješ?".Glavni namen izvajanega projekta je spodbujanje uživanja uravnoteženega zajtrka, krepiti veščine samostojne priprave ali izbire zdravega obroka, osveščati kako v raznoliki ponudbi prehrane na študentske bone izbrati zdrav in uravnotežen obrok. Pomembni namen programa je tudi spodbujanje ponudbe živil z manj sladkorja, soli in maščob ter po drugi strani z več vlakninami oz. zelenjave in sadja v prodajnih avtomatih na fakultetah, je še poudarila Povhe Jemec.

Cena in velikost obrokov ter dostopnost so ključni faktorji izbire

ZPS je v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija izvedla vizualno analizo 40 obrokov, o subvencionirani študentski prehrani pa so izvedli tudi fokusne skupine s študenti, kjer je bila v osredju tematika, kaj vpliva na njihovo izbiro, ko se prehranjujejo na bone. Študentje so cenovno zelo občutljiva populacija, zaradi številnih študijskih in obštudijskih obveznosti pa se pogosto prehranjujejo izven doma.

Glede na odgovore številni študentje vedo, kaj je dobro in zdravo, a za obrok na bone preprosto ne želijo preveč odšteti, želijo biti siti in se hkrati dobro počutiti. "Največji dejavnik izbire restavracij so bližina fakultet in študentskih domov urniki predavanj, oziroma čas ki ga imajo na voljo za obrok. Ker imajo za kosilo pogosto malo časa, posežejo po hitrih obrokih, ki jih nasitijo za dlje časa. Izbira pa je odvisna od trenutnega počutja in količine hrane, ki jo dobijo pri izbranem ponudniku," je ugotovitve povzela Anja Zupan iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: "Kljub slabši izbiri, ki jo predstavlja hitra hrana so jim taki obroki, zaradi nižje cene in hitre postrežbe, všeč. Menijo, da zdrava izbira je, a žal manj kot ostale. Želijo si več zdravih obrokov, zanje pa so pripravljeni odšteti do štiri evre."

V ponudbi prevladujejo sendviči in pice, preveč je tudi ocvrtih obrokov

Glede na smernice zdravega prehranjevanja za študente, mora kosilo vsebovati juho, glavno jed, solato in sadež ter vodo ali nesladkan čaj. Priporočeni načini priprave živil so kuhanje v sopari oziroma v parnih konvektomatih, dušenje v lastnem soku in z dodatkom vode oziroma dušenje z malo dodane maščobe in soli. Načini priprave, kot sta praženje na maščobi in cvrenje, so po smernicah odsvetovani, če pa takšna živila že so na menijih, naj ne bodo prepogosto – ne več kot enkrat na teden.

A vizualna analiza 40 obrokov potrjuje, da so v praksi obroki, kuhani na sopari, v manjšini. So pa redno na meniju ocvrta živila, kar omogoča vsakodnevno slabo izbiro študentom, premalo je rib, zelenjave pri oz. kot glavna jed (sedaj prevladuje v juhi in solati), premalo je stročnic in mesnih alternativ.... Potrebne so omejitve glede pogostosti ocvrte hrane na meniju ter spodbujanje ponudbe rib in stročnic.

Ker izbira (bolj) zdravih obrokov je, je pomembno, da izobražujemo mlade o pomenu zdravega prehranjevanje in tudi, kako izbirati, ko jedo izven doma oz. prednosti priprave obrokov doma. "Hkrati je potrebno izobraziti tudi ponudnike subvencioniranih obrokov, kakšne so smernice študentske prehrane (manj maščobe, manj soli, več zelenjave, polnozrnatih živil…), kako je sestavljen priporočljiv študentski obrok in redno izvajati nadzor tudi nad kakovostjo ponudbe," opozarja Zupanova. 

Na ZPS si želijo strožjih omejitev pri izbiri ponudnikov in več ugodnosti za ponudnike s pretežno zdravimi izbirami. Možnosti zdrave izbire so preskromne, sploh če študent vsak dan je zunaj. Na Primorskem pa se študentje ne soočajo tudi s tem, da je subvencionirane študentske prehrane zelo malo, in da tudi tisti redki ponudniki ponujajo pretežno hitro hrano.

Primorski študentje so vzeli pobudo v svoje roke

Prehrane študentov pa ne narekuje le ponudba subvencioniranih obrokov, ampak tudi ponudba v lokalih na oz. v bližini fakultet ter na avtomatih na fakultetah. ZPS je skupaj z Mladinsko zvezo Brez izgovora leta 2016 prvič pregledala ponudbo v avtomatih, v 2018 je sledil drugi pregled. Kljub temu, da določene izboljšave so, so prepričani, da je prostora za izboljšave še veliko. V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno.

"Ker se glede na anketo med več kot 1500 študenti, večina poslužuje hrane iz avtomatov večkrat tedensko, na ZPS menimo, da je potrebno določili, kaj naj bo v ponudbi v avtomatih na fakultetah. Merila za izbor živil morajo temeljiti na podlagi prehranskega profila, energijske gostote in nekaterih normativnih aktov, ki smo jih pripravili na ZPS. Hkrati morajo biti deleži teh živil v ponudbi opredeljeni tako, da bo možen nadzor oziroma preverjanje skladnosti ponudbe v realnem času s priporočili. S tem ciljem smo na ZPS v okviru sofinanciranega programa Ministrstva za zdravje pripravili smernice za vzoren avtomat, za katere želimo, da bi jih fakultete uvrstile med razpisne pogoje za ponudnike avtomatov," apelira na fakultete Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Sprememb pa si želijo tudi sami študenti. Nika Stegovec, predsednica študentskega sveta Univerze na Primorskem, ki je opozorila na zelo slabo ponudbo subvencioniranih obrokov na Primorskem, je hkrati poudarila, da so veseli pobude s strani projekta Študent – veš, kaj ješ, da se izboljša ponudba v avtomatih, saj na to prej nihče ni opozarjal: "S pomočjo priporočil zdrave ponudbe v avtomatih študentski svetovi fakultet na Primorskem pozivajo vodstva fakultet, da v svojih razpisih za ponudnike avtomatov upoštevajo smernice za vzoren avtomat," je še povedala predsednica študentskega sveta.