V ponovljenem odločanju o odškodnini za Kanglerja zaslišali novo pričo

Franc Kangler s tožbo terja od države 635.000 evrov odškodnine zaradi sodnih postopkov zoper njega, ki so se zaključili z oprostilno sodbo oziroma ustavitvijo postopka v zadevi Ježovita.

Junija lani je prvostopenjsko sodišče Kanglerju priznalo 50.000 evrov odškodnine, in sicer 15.000 evrov za nepremoženjsko škodo zaradi primera Ježovita, ker pa je zaradi tega primera ostal tudi brez svetniškega mandata, mu je za izgubo dohodkov svetnika dosodilo še 35.000 evrov. Po pritožbi je višje sodišče sodbo delno razveljavilo in bo moralo v tem delu prvostopenjsko sodišče odločati znova.

Kot je poročalo Delo, so višji sodniki potrdili temelj in vrednost prisojene škode za izgubo dohodka državnega svetnika, tako da je ta del sodbe pravnomočen. Je pa delno ugodilo Kanglerjevi pritožbi in razveljavilo sodbo v delu, kjer je okrožno sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 192.752 evrov za izgubljeni osebni dohodek iz zaposlitve in za plačilo zneska 395.000 evrov zaradi duševnih bolečin.

Okrožno sodišče mora tako v ponovljenem postopku odločiti o morebitni odškodnini zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost od aprila 2013 do marca 2020, ko je bil imenovan na mesto državnega sekretarja, saj v zvezi s tem v prvem postopku ni zaslišalo predlagane priče.

Sodišče danes zaslišalo Slavka Perneka

Slavko Pernek je bil v tem obdobju član uprave, izvršni direktor družbe Varnost in njen solastnik. Kot je pojasnil, se je leta 2013 s Kanglerjem dogovarjal za zaposlitev na mesto svetovalca uprave za trge na območju nekdanje Jugoslavije. Na vprašanje, zakaj se je o tem s Kanglerjem pogovarjal on osebno, je odgovoril, da je glede na svoj položaj v podjetju imel take pristojnosti pri zaposlovanju.

O objavah prostih delovnih mest je povedal, da so jih objavljali za nižja delovna mesta, strokovne delavce pa so izbirali direktorji in člani uprave. Ob tem se ni mogel natančno spomniti, ali so takrat v podjetju imeli sistematizirano delovno mesto, na katero so želeli zaposliti Kanglerja. V vsakem primeru bi, kot je zatrdil Pernek, zaposlili nekoga, ki bi opravljal te naloge, saj da so na tujih trgih nujno potrebovali Slovenca, ki bi jih povezal.

Sodnica Božena Novak je Perneku postavila tudi več vprašanj glede Kanglerjeve pričakovane plače. Kot je povedal, sta se po več sestankih dogovorila za okoli 1800 evrov neto plače, v ta znesek pa še niso bili vključeni stroški za delo v tujini.

A do podpisa pogodbe ni prišlo, saj da je Kangler Perneku sporočil, da pričakuje obsodbo na zaporno kazen v primeru Ježovita in "da bi malo počakali s pogodbo". Pernek je svoje takratne zadržke utemeljil, češ da zakonodaja panogi zasebnega varovanja nalaga varnostno preverjanje zaposlenih. Kot je danes povedal, je Kanglerjeve težave razumel in mu dejal, da bi pogodbo podpisali, ko bi vedeli, kako se bo sojenje razpletlo.