V polovici rogljičkov našli več transmaščobnih kislin, kot je dovoljeno

Trans maščobe so maščobe, za katere so številne raziskave kasneje pokazale, da motijo presnovo, povečujejo raven krvnega holesterola ter s tem znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ter drugih kroničnih bolezni.

Najnovejši rezultati projekta Trans maščobe v živilih

Zadnji rezultati raziskovalnega projekta kažejo, da se ob glasnemu opozarjanju na problem stanje na tržišču sicer izboljšuje, še zdaleč pa ni idealno, piše Inštitut za nutricistiko na svoji spletni strani.

Rajko Vidrih iz Biotehniške fakultete: "V okviru projekta Trans maščobe v živilih smo zadnji odvzem vzorcev izvedli konec leta 2018, v obdobju prehodnega roka pravilnika. Vzorčili smo v omejenem obsegu na več lokacijah, in sicer na območju Osrednje Slovenije, Štajerske in Goriške. Med vzorci je bilo tudi deset vzorcev rogljičkov, ki so leta 2016 vsebovali več kot 2 % trans maščobnih kislin. V nekaterih primerih smo ugotovili bistveno izboljšanje, npr. celo zmanjšanje iz skoraj 8 % na pod 0,5 %, vendar pa je bilo pri precej vzorcih stanje nezadovoljivo."

Navedeni rezultati potrjujejo, da je količino trans maščob tudi v tovrstnih živilih možno zelo znižati, bistveno za to pa je omejevanje uporabe delno hidrogeniranih rastlinskih olj.

Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: "Zaskrbljujoče je, da smo le nekaj mesecev pred polno veljavnostjo pravilnika v polovici odvzetih vzorcev rogljičkov našli preko 6 % trans maščobnih kislin, medtem ko jih novi pravilnik dovoljuje največ 2 %. Nekatere proizvajalce na tem področju očitno čaka še kaj nekaj dela, da bodo zagotovili varnost živil."

Ob tem je potrebno še enkrat izpostaviti, da je bilo vzorčenje izvedeno le na lokacijah, kjer so rogljički leta 2016 vsebovali znatno količino trans maščob. Predstavljeni rezultati zato ne predstavljajo povprečnega stanja na tržišču, kažejo pa, da se je pri približno polovici vzorcev stanje izboljšalo še preden je bila uveljavljena zakonodajna omejitev.

Tudi drugi rezultati projekta kažejo, da se količina trans maščob v prehrani Slovencev v zadnjih letih zmanjšuje.

V okviru projekta smo raziskovali tudi kakšna je bila izpostavljenost trans maščobam v preteklosti. Evgen Benedik, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana: "Za enega najbolj zanesljivih bioloških kazalcev prehranskega vnosa trans maščobnih kislin velja humano mleko, zato smo primerjali mlečno-kislinsko sestavo materinega mleka v odvisnosti od materine prehrane med letoma 2000 do 2010. Ugotovili smo, da se je v tem desetletnem obdobju količina trans maščobnih kislin v humanem mleku zmanjšala za 50 %. Rezultati so zelo spodbudni, z novo zakonodajo pa na tem področju pričakujemo še dodatno izboljšanje."

Najstrožja pravila na svetu za bolj varna živila

Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih predstavlja zelo pomemben korak na področju varovanja javnega zdravja, dodajajo na inštitutu. Marjeta Recek iz Ministrstva za zdravje: "Ker so trans maščobne kisline prepoznane kot eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni smo zadovoljni, da smo s predpisom omejili njihovo vsebnost v živilih in tako prispevali k boljšemu zdravju prebivalcev."

Zlatko Fras iz UKC Ljubljana, je ob tem dodal, da trans maščobe nimajo nobene koristne vloge pri delovanju človeškega telesa, zato je zelo pomembo, da jih bomo iz prehrane za vselej odstranili: "Na ta način bomo ne le zmanjšali stroške zdravstvene oskrbe, temveč tudi preprečili marsikatero prezgodnjo smrt."

Na Nacionalne inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so dodali, da z zakonodajo na področju trans maščob prvič zmanjšujemo dostopnost zdravju manj koristnih in manj kakovostnih živil na način, da to ni več skrb posameznika, pač pa proizvajalca. Matej Gregorič iz NIJZ je povedal: "Posebnost slovenske zakonodaje je v tem, da posega tudi na področje ponudnikov prehrane, kjer potrošniki nimajo možnosti vpogleda v kakovost ponudbe. Ukrep bo prispeval k izboljšanju javnega zdravja in k zmanjševanju neenakosti v zdravju s tem, da omejuje nepotrebno izpostavljenost škodljivim trans maščobnim kislinam v vseh dostopnih živilih na trgu."

NIJZ ob tem še poudarja, da bo ukrep sicer imel največji vpliv na prehransko manj ugodna živila kot so slaščice, prigrizki, piškoti, keksi, ocvrta hrana, hitra hrana, vendar ta živila pogosto vsebujejo tudi visok delež manj zaželenih hranil (nasičenih maščob, sladkorja, soli), zato se svetuje manj pogosto uživanje tovrstnih živil v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi in zdravju koristnimi živili.

V Sloveniji uveljavljen pravilnik je poseben tudi v svetovnem merilu, saj je najstrožji na svetu. Igor Pravst, vodja projekta "Trans maščobe v živilih" poudarja: "Pravilnik je bil pripravljen zelo ambiciozno, pri čemer je imelo Ministrstvo za zdravje polno podporo stroke. Ponosni smo, da smo lahko vodili raziskovalni projekt, ki je podpiral sprejem tako pomembne politične odločitve."

Za izhodišče je bil uporabljen danski model, šli pa so še korak naprej - na Danskem omejitve veljajo le za živila, ki so naprodaj potrošnikom, v Sloveniji pa tudi za živila v veleprodaji. To pomeni, da se bo na ta način bistveno tudi zmanjšala možnost, da bi manj ozaveščeni proizvajalci živil pri proizvodnji še naprej uporabljali ceneno delno hidrogenirano maščobo.

"Z zmago se zaključuje ena zgodba, izzivov na področju prehrane pa nam seveda ostaja še veliko," zaključuje Prast in izpostavlja projekt Inštituta za nutricistiko "Sladkor v prehrani" in portal www.prehrana.si, ki ga urejajo skupaj z NIJZ.