Računsko sodišče namreč v osnutku revizijskega poročila realizacije lanskega proračuna, v okviru katere je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe na Litijski, med drugim ugotavlja, da ministrstvo za pravosodje pri pripravi proračuna za leto 2023 nakupa stavbe ni načrtovalo, zanj ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije, a je kljub temu začelo izvajati aktivnosti, povezane z nakupom. Pravosodno ministrstvo je tako kršilo zakon o javnih financah, ugotavljajo. Prav tako, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.

Na ministrstvu za pravosodje so danes pojasnili, da so na osnutek podali pisno pojasnilo, pri čemer da niso nasprotovali revizijskim razkritjem glede postopkov, ki jih je glede nakupa stavbe na Litijski v Ljubljani vodilo ministrstvo. Morebitnih razlogov za nasprotovanje aktualno vodstvo niti ne more podati, saj je s potekom izvedbe pravnega posla, od načrta do realizacije, seznanjeno le na podlagi razpoložljive dokumentacije. "Glede postopkov zagotovitve finančnih sredstev pa smo računsko sodišče pozvali, da k razčiščevalnemu sestanku pritegne predstavnike ministrstva za finance," so navedli na pravosodnem ministrstvu.

'Odziv posameznikov in ne pravosodnega ministrstva'

Obenem so poudarili, da odziv, o katerem je v ponedeljek poročala Televizija Slovenija, in v katerem so zavrnili vse očitke ter navedli, da ni prišlo do kršitve zakona o javnih financah, ker nakupa v proračunske dokumente ni moglo vključiti, aktivnosti za nakup pa da so stekle šele po odločitvi za prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve, ni odziv ministrstva za pravosodje. "Pač pa gre za odziv oseb, ki so sodelovale pri projektu nakupa stavbe na Litijski cesti 51," so zapisali.

V pojasnilu, ki ga je na osnutek revizijskega poročila podalo ministrstvo, pa je slednje dalo možnost za odziv tudi omenjenim osebam, ki so nato podale svoje razloge za izpodbijanje revizijskih razkritij. "Še enkrat pa poudarjamo, da ti razlogi računskemu sodišču niso bili poslani kot stališče ministrstva za pravosodje," so ob tem danes še zapisali na ministrstvu za pravosodje.

Vlada je za nakup pravosodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani decembra lani zagotovila 7,7 milijona, od tega iz splošne proračunske rezerve 6,5 milijona evrov. Ministrstvo za pravosodje pred nakupom ni naročilo preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil prodajalec Sebastjan Vežnaver. Slednji je za stavbo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, je aprila sicer pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.

Nakup stavbe na Litijski preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki je marca opravil več hišnih preiskav, zlorabe položaja pri poslu je bilo tedaj osumljenih 13 ljudi. Protipravna premoženjska korist, ki je nastala s storitvijo kaznivega dejanja, po takratnih navedbah NPU znaša najmanj 3,4 milijona evrov. Maja so preiskovalci izvedli dodatne štiri hišne preiskave, s čimer se je število osumljenih v preiskavi povečalo.

Finančno ministrstvo: Revizijsko poročilo glede nakupa stavbe na Litijski se lahko še spremeni

Računsko sodišče je v ponedeljek izdalo predlog poročila revizije zaključnega računa proračuna za leto 2023, v okviru katere je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe na Litijski. Pri tem naj bi med drugim ugotovilo, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve za namene nakupa stavbe ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.

Ugotovitve računskega sodišča pri tem letijo tudi na ministrstvo za finance, ki je k prošnji za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun podalo pozitivno mnenje, čeprav pogoji za to niso bili izpolnjeni, saj so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu. Finančno ministrstvo je tako kršilo več členov pravilnika o izvrševanju proračuna, izhaja iz osnutka revizijskega poročila, ki ga je STA pridobila neuradno.

"Splošna proračunska rezervacija služi ravno situacijam nepredvidenega namena, saj ministrstva v svojih proračunih pogosto oziroma v večini primerov nimajo dovolj sredstev za vse nepredvidene namene," so pojasnili na finančnem ministrstvu. Dodajajo, da projekti brez zaprte finančne konstrukcije ne morejo biti uvrščeni v proračun, "zato morajo biti najprej razporejene pravice porabe na ustrezno postavko, preden je projekt lahko uvrščen v načrt razvojih programov".

Izpostavljajo tudi, da se predlog revizijskega poročila zaključnega računa proračuna za leto 2023 lahko še spremeni glede na podana pojasnila revidirancev. Šele potem bo to poročilo tudi javno in dokončno, so izpostavili.

"Pri tovrstnih poročilih je komunikacija z računskim sodiščem glede posameznih odločitev, v tem primeru odločitev, povezanih z razporejanjem proračunskih sredstev, povsem običajna. Gre za ustaljen postopek, ki teče na strokovni ravni in je namenjen razjasnjevanju posameznih okoliščin, kar lahko vpliva na končno poročilo," še poudarjajo na ministrstvu.

Golob bo poročila komentiral, ko bodo zaključena

Premier Robert Golob pa je poudaril, da nobeno izmed omenjenih poročil še ni v končni obliki. Tako pričakuje, da se bodo ta najprej zaključila skladno z zakoni in standardi, nato jih bo komentiral tudi sam. "Pred tem je kakršnokoli komentiranje nesmiselno. Predvsem pa pričakujem, da bodo vsi, ki so v teh poročilih omenjeni, poklicani na odziv," je še dejal.