Vsak davčni zavezanec lahko zahteva, da se do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene po zakonu o dohodnini od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.
Od leta 2018 v Sloveniji obstaja poseben proračunski sklad za nevladne organizacije, v katerega se avtomatično steka ves denar, ki sicer v letu ni bil namenjen financiranju katere izmed omenjenih organizacij. Povprečno se na leto tako nabere okoli 5 milijonov evrov. "Letos je ta znesek znašal 5,2 milijona evra," pravi direktor CNVOS Goran Forbici.
Za sklad skrbi Ministrstvo za javno upravo, ki izvede razpise, na katere se prijavijo različni projekti. Po navadi gre za organizacije, ki jim sicer ljudje ne namenjajo dela dohodnine, pravi Forbici.
"Z ukinitvijo se lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, npr. da imajo tudi v Beli krajini ali v Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru," pravijo iz CNVOS.
Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso niti ne morejo financirati posamezna ministrstva.
"Da bi prikrili napad na NVO, pozornost preusmerjajo na dvig dohodninskih donacij"
"Da bi prikrili tako očiten napad na nevladne organizacije, skušajo pozornost preusmeriti s prozornim polodstotnim dvigom dohodninskih donacij," pravijo iz CNVOS. Nevladni sektor dvig že ves čas zagovarja, a ta ne more nadomestiti proračunskega sklada. In to ne samo zato, ker v absolutnih številkah pomeni pol milijona evrov manj za nevladni sektor (zvišanje dohodninskih donacij je težko 4,7 milijona evrov, ukinitev sklada pa 5,2 milijona evrov), temveč predvsem ker gre za dva popolnoma različna podporna ukrepa, čeravno z istim finančnim virom.
Sredstva iz namenitve dohodnine se razumljivo zelo razpršijo, saj gre v prvi vrsti za instrument podpore lokalnim nevladnim organizacijam. Lani jih je recimo prejelo 5394 organizacij. Posamezniki z njim podirajo svoja lokalna gasilska, športna, kulturna društva. Zato je povprečni znesek, ki ga nevladne organizacije prejmejo, nizek. Znaša 913 evrov na organizacijo, pri čemer skoraj 800 organizacij dobi manj kot 5 evrov.
"Nekatera društva iz namenitve dohodnine ne dobijo čisto nič, ker predstavljajo skupine, ki kamor ljudje običajno ne usmerjajo donacij," pojasnjuje Forbici. Proračunski sklad za NVO ima torej popolnoma drug namen. Gre za edina sistemska državna sredstva, posvečena razvoju in inovacijam v nevladnem sektorju. Tudi zneski financiranj iz sklada so zato v povprečju bistveno večji kot pri namenitvah dohodnine.
Urbanija: Vsem tem organizacijam se bo dalo dvakrat več denarja
Uroš Urbanija se je na zapis CNVOS že odzval, napisal je, da gre še za eno osebo iz stranke SD, ki "niti zakona ne prebere, pa že širi lažne novice". Zatrdil je, da se bo "vsem tem organizacijam se bo dalo dvakrat več denarja, hkrati pa se jih še zaščiti pred vsakokratno politiko, saj jim bodo denar dodeli ljudje, ne pa vsakokratna politika."
A kot kaže, je Urbanija tisti, ki posledic ukinitve sklada za NVO ne pozna dobro, namreč, kot navajajo iz CNVOS-a, bodo nekateri zavodi ob tej odločitvi ostali povsem brez sredstev.
"Nekateri zavodi brez sklada za NVO ostanejo brez vseh sredstev"
Iz CNVOS navajajo konkretne primere. Območno združenje Rdečega križa Ljubljana je za 2020–2021 skupaj še z nekaj območnimi združenji prejelo 300.000 evrov za večjo pokritost terena s prostovoljci Rdečega križa in za njihovo dodatno usposabljanje. Pozitivne učinke tega projekta lahko v živo spremljamo v teh kritičnih epidemioloških razmerah. Iz dohodninskih donacij so lani medtem prejeli 7 tisoč evrov. S povišanjem odstotka dohodnine bi torej prejeli okrog 14 tisoč evrov, kar je seveda neprimerljivo s 150.000 evri letno iz sklada.
Še en dober primer je Zavod Karitas Samarijan, ki je lani za obdobje treh let iz sklada prejel 200.000 evrov za razvoj nove storitve posebnih stanovanjskih skupnosti za zdravljene alkoholike. Gre za mednarodno preizkušeno in izredno učinkovito rešitev pri spopadanju z odvisnostjo. Taisti zavod lani z donacijami dohodnine ni prejel ničesar, zato tudi po dvakratnem zvišanju ne bo prejel ničesar.
Kot primer so navedli še konzorcij koroških športnih društev (nogometna kluba Fužinar in Peca Črna na Koroškem, Rokometni klub Slovenj Gradec, Košarkarski klub Dravograd), ki je iz Sklada za NVO prejel 300.000 evrov za krepitev vključevanja mladih v športne aktivnosti in krepitev integracije mladih priseljencev v družbo prek športa. Nemogoče je, da bi takšen znesek lahko prejeli iz donacij dohodnine – že zaradi razpršitve dohodninskih sredstev in nenazadnje tudi zaradi maloštevilnega prebivalstva koroške regije.
Z ukinitvijo sklada se jemlje denar mrežam prostovoljcev, Karitasu, športnim organizacijam
Kot še opozarjajo iz CNVOS, se z ukinitvijo sklada blokira razvoj nevladnega sektorja in zaustavlja pritok evropskega denarja. "Na kakšen način naj bi to pripomoglo k blaženju posledic epidemije?" se sprašujejo iz CNOVS.
"Prejšnji teden so se ob neugodnih poročilih mednarodnih inštitucij v glavni vladni stranki na vse načine trudili mednarodno in domačo javnost prepričati, da se v Sloveniji ne oži prostor demokracije in državljanskih svoboščin in da ne prihaja do sistematičnega napada na nevladni sektor. Teden zatem so potrdili zakon, ki naj bi pomagal vsem – razen nevladnim organizacijam, ki se jim celo jemlje. Kaj pa je to drugega kot napad?" še pravijo v CNVOS.
KOMENTARJI (106)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.