Izteka se šestmesečni rok, v katerem sta morali Slovenija in Hrvaška sprejeti vse potrebne ukrepe za uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča, ki je določilo potek meje med državama. Slovenija je svoj del naloge opravila, Hrvaška pa arbitražno razsodbo še naprej zavrača.
Kot poroča N1 je v Piranskem zalivu ob šesti uri zjutraj že prišlo do srečanja hrvaških ribičev ter policistov in slovenskih policistov.
Slovenski policijski čoln je hrvaške ribiče, ki so izpluli ob četrti uri zjutraj, opozoril, da se nahajajo v slovenskem morju, nato je med njih zaplul hrvaški policijski čoln. Slovenski policisti so ribiče opozorili, da se nahajajo v slovenskih teritorialnih vodah, a se ti za opozorilo niso zmenili. Slovenci so potem zapustili sporni del Piranskega zaliva.
Policisti so se prav tako odzvali na navedbe hrvaškega ribiča, da so slovenski policisti "provocirali, ko so z brzostrelkami skočili na ladjo dveh hrvaških ribičev". Kot so poudarili, to "vsekakor ne drži". "Slovenski policisti se pri izvajanju svojih dosedanjih postopkov niso nasilno poskušali vkrcati na plovilo kateregakoli hrvaškega ribiča," so poudarili.
Ker je bilo morje zaradi slabega vremena oziroma močne burje dokaj razburkano, novih srečanj v Piranskem zalivu nato več ni bilo, se bo pa 'živčna vojna' najverjetneje nadaljevala prihodnje dni, ko naj bi slovenski policisti ribičem, ki bodo kršili mednarodni sporazum, izdajali globe. Hrvaški ribiči so za N1 sicer izjavili, da v soboto najverjetneje ne bodo pluli proti mejni črti, temveč na jug, saj je v Piranskem zalivu zmanjkalo rib.
Slovenska policija v Piranskem zalivu izvaja običajne naloge
Slovenska policija bo ob sobotni uveljavitvi arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško v Piranskem zalivu sicer še naprej, tako kot do sedaj, izvajala naloge v območju slovenskega morja. Pri tem bo dosledno evidentirala in dokumentirala kršitve, v letu 2018 pa bo lahko stopnjevala svoje ukrepe, so povedali na generalni policijski upravi.
Po sprejetju vseh zakonskih in podzakonskih podlag po koncu letošnjega leta bo namreč policija lahko še stopnjevala svoje ukrepe v skladu z veljavnimi zakoni in ne bo več zgolj opozarjala na prekrške. Pri tem bo še pomembnejše sodelovanje in koordinacija vseh pristojnih služb na morju, so poudarili.
Dodali so, da pa policija ni pristojna za sankcioniranje prekrškov s področja nedovoljenega ribolova.
Od objave sodbe arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško do 25. decembra je policija obravnavala skupaj 1122 dogodkov - mejnih incidentov na morju, v katerih je bilo udeleženih 1658 hrvaških plovil, od tega 956 hrvaških ribiških plovil.
Notranji minister: Hrvaška se bo odzvala na vsako kršitev mejne črte
Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović pa je medtem v Zagrebu povedal, da hrvaška policija ne izvaja nobenih posebnih ukrepov v zvezi z iztekom šestmesečnega roka za pripravo implementacije arbitražne sodbe. Poudaril je, da se bodo hrvaški policisti odzvali na vsako kršitev obstoječe mejne črte med Hrvaško in Slovenijo.
Božinović je izrazil upanje, da ne bo nobenih enostranskih slovenskih potez, ki bi kršile obstoječi režim na hrvaško-slovenski meji.
"Kot notranje ministrstvo smo usmerjeni in osredotočeni na svojo z zakonom določeno nalogo. To je zaščita hrvaške integritete, suverenosti in interesov. Konkretno v Piranskem zalivu to pomeni tudi zaščito interesov hrvaških ribičev," je Božinović povedal na novinarski konferenci, ki je bila posvečena uvedbi nove storitve e-potni list. Dodal je, da vsi opravljajo svoje delo kot doslej in da bo tako tudi v prihodnje.
Zanikal je navedbe nekaterih hrvaških medijev, da je policija na srečanju z ribiči v četrtek v Umagu svetovala ribičem, naj ne izzivajo in ne plujejo do mejne črte v Piranskem zalivu.
Predstavil je tudi postopke hrvaške policije v primeru kršitve državne meje. Dejal je, da hrvaški policisti opozorijo na kršitev meje, nakar vsakogar, ki je nelegalno vstopil na Hrvaško, vrnejo čez mejo.
Pojasnil je tudi bližnje srečanje slovenske policije ter hrvaških policistov in ribičev, ki se je po njegovih besedah zgodilo okrog 6.30 v Piranskem zalivu.
"Hrvaške policijske ladje so bile ob hrvaških ribiških ladjah. Priplula je slovenska policijska ladja, ki je vstopila v hrvaško teritorialno morje. Po opozorilu, da je v hrvaškem morju, je slovenska ladja zapustila hrvaško teritorialno morje, hrvaški policisti in ribiči pa so ostali tam, kjer so bili," je opisal Božinović. Dodal je, da tega ne bi označil za "nov incident", ker so se podobni dogodki v Piranskem zalivu že zgodili.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če slovenska policija po opozorilu ne bo zapustila hrvaškega ozemlja, je odgovoril, da gre za hipotetično vprašanje, in poudaril, da še ni bilo primera, da nekdo ne bi poslušal opozoril hrvaške policije. Dodal je, da je hrvaška policija pripravljena v vsakem trenutku posredovati v skladu s hrvaškimi zakoni.
Prav tako je izjavil, da ni nobenih okrepljenih policijskih enot v Piranskem zalivu. Kot je dejal, je policija mobilna, posebej pa pomorska policija, ki pluje v in iz Piranskega zaliva. Ob tem ni želel razkriti, koliko hrvaških policistov je ob morski meji s Slovenijo, temveč je dejal, da "imajo vedno zadostno število policijskih sil na katerikoli meji".
Vsako izplutje hrvaških ribičev iz zaliva pospremi hrvaški policijski čoln
Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija tekom dneva Hrvaški poslala diplomatsko noto s podrobnim načrtom za sestavo mešane komisije, ki bi poskrbela za mejno razmejitev.
Zagrebški časnik Jutarnji list pa sicer ponuja odgovor britanskega odvetnika in profesorja prava Stefana Talmona, ki pojasnjuje, da je nasilno izvajanje ali nalaganje odločitve sodišča v nasprotju z mednarodnim pravom.
Talmon dodaja, da lahko ena stran drugo prepriča v sprejetje odločitve le z nenasilnimi protiukrepi ali javnim pritiskom. Takšen pritisk se kaže tudi v slovenskem vetu na hrvaško članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kot tudi z grožnjami, da bo Hrvaško tožila na Sodišču EU zaradi kršitve evropskega prava.
Prebivalci z obeh strani meje nočejo žice in konfliktov
Medtem ko se politiki vsak na svojem 'bregu' borijo za svoj prav, pa se prebivalci obeh strani meje ne želijo vmešavati v kakršnekoli konflikte.
Dnevnik.hr tako poroča, da so ljudje sicer resda nekoliko zaskrbljeni zaradi napovedanega poostrenega režima na meji, a jih to ne bo razdvojilo.
Višnja Šprem, ki prebiva na hrvaški strani Kupe, upa, da se bo vse dobro končalo. Enako tudi Uroš Jelenović s slovenske strani meje: "Ta situacija vpliva na ljudi, absolutno smo proti kakršnimkoli oviram in jih ne želimo v naši bližini. Tu so vedno v miru in složno živeli prebivalci obeh držav, delili so dobro in slabo in želimo, da tako tudi ostane."
Zlatko Mihelčić pravi, da jih nobena žica ne bo ustavila. "Tu prevladuje dobro in želimo, da tako tudi ostane."
Slovenci in Hrvati z obeh strani meje menijo, da uradna Ljubljana in Zagreb na njih pozabljata. "Nobena žica, nobena politična nota ne more zaustaviti složnosti med obema narodoma, ki že od nekdaj živita v slogi," je dejal Davorin Klobučar.
'Implementacija mednarodna obveznost obeh držav'
Slovenija pred začetkom implementacije arbitražne razsodbe poudarja, da si bo prizadevala preprečiti morebitne incidente ob meji, zlasti na morju. Premier Cerar je v sredo dejal, da Slovenija ni in ne bo spodbujala incidentov ob meji in enako pričakuje od Hrvaške. "Če bo mejna črta spoštovana, incidentov ni pričakovati," je dejal.
Hrvaški premier Andrej Plenković pa je v četrtek ponovil, da razsodbe ni mogoče uresničevati brez soglasja obeh držav. Izrazil je pričakovanje, da Slovenija ne bo izvajala enostranskih potez ter da se bosta državi izognili morebitnim incidentom. Podobno je v diplomatski noti, ki so jo poslali slovenskemu veleposlaništvu v Zagrebu, opozorilo tudi hrvaško zunanje ministrstvo.
Slovenska poslanca v Evropskem parlamentu, Lojze Peterle in Ivo Vajgl, sta dejala, da mora Slovenija čim prej rešiti spor s Hrvaško in pri tem obdržati politično enotnost. Peterle je dodal, da ne bi bilo dobro, če bi se vprašanje o meji zavleklo v čas kampanje pred parlamentarnimi volitvami.
V uradnem listu sklep o evidentiranju z arbitražo določene meje
V uradnem listu je bil danes že objavljen sklep vlade, v skladu s katerim je meja s Hrvaško, kot jo je določilo arbitražno sodišče, evidentirana v evidenci državne meje. Sklep bo začel veljati v soboto, še piše v uradnem listu. V petek se je sicer iztekel tudi rok za pripravo vseh potrebnih ukrepov za implementacijo arbitražne odločbe.
Zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško je državni zbor skupaj z zakonoma o zemljiški knjigi in morskem ribištvu ter tako imenovanim interventnim zakonom potrdil konec novembra. Vlada je 21. decembra naložila še evidentiranje meje in potrdila zemljevide o meji, kot jo je določilo arbitražno sodišče.
Sprejela je tudi štiri uredbe s področja ribištva; tri s področja izvajanja ribiške politike EU, eno pa za zagotavljanje financiranja pravne pomoči ribičem, če bodo slučajno žrtev hrvaških organov pri njihovem delu.
Šest mesecev po tistem, ko je arbitražno sodišče objavilo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško, bo Ljubljana v soboto začela z njeno implementacijo. Zagreb medtem razsodbo še naprej zavrača in je ne namerava izvajati.
KOMENTARJI (1153)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.