V Piranu rešili glavato kareto, ki se ji je v žrelu zataknil ogromen ribiški trnek

Kot so na Facebooku zapisali v Akvariju Piran, so v sredo zvečer prevzeli glavato kareto (Caretta caretta), ki je imela veliko ''srečo'', da se je ujela v ribiško mrežo.

 "Cristian Pugliese, ki jo je potegnil iz morja, je namreč opazil, da ima globoko v žrelu zataknjen trnek in potrebuje pomoč. Želvo smo danes odpeljali do veterinarske ambulante, kjer smo uspešno odstranili ogromen ribiški trnek. Hvala veterinarju Petru Maričiču za vso strokovno pomoč," so zapisali.

Kot so dodali, želva ostaja na terapiji v akvariju, dokler si povsem ne opomore. 

Zavržene ribiške mreže smrtonosne pasti za morsko življenje

Čeprav je imela ta želva srečo, da se je ujela v ribiško mrežo, zavržene ribiške mreže v svetovnih oceanih predstavljajo smrtonosne pasti za morske organizme. Mreže duhov, zavržene ribiške mreže, ki plavajo po svetovnih oceanih, so namreč pereč okoljski problem, saj predstavljajo smrtonosne pasti za živali in vir mikroplastike, ki ogroža celotno prehransko verigo. Tako imenovane mreže duhov so zapuščene plastične ribiške mreže, ki se pogosto zagozdijo v plitvih koralnih grebenih in jih dobesedno zadušijo. Izraz 'mreže duhov' oz. 'ghost nets' označuje izgubljene ali zavržene ribiške mreže, ki so jih v morja in oceane odvrgli ribiči. V morju je po poročilu FAO in UNEP 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov.  V svetovnem skladu za naravo (WWF) ocenjujejo, da poškodujejo kar 66 odstotkov morskih sesalcev, ogrožajo pa tudi več kot polovico morskih vrst ptic in želv. Morja in oceani so ogroženi tudi zaradi prekomernega lova, onesnaženja in podnebnih sprememb. 

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naš navdih, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo svoje ravnanje z  oceani ter začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno in spoštljivo, opozarjajo pri WWF Adria.